18. člen ZDS-1-UPB2
(pooblastila inšpektorja)
(1)Inšpektor opravlja davčni inšpekcijski nadzor, preprečuje in odkriva davčne prekrške ter druga kazniva ravnanja in odloča v davčnem postopku.
(2)Inšpektor opravlja davčne preiskave.
(3)Inšpektor opravlja nadzor nad delom organizacijskih enot davčne uprave pri zavezancih za davek.
(4)Pri opravljanju nalog iz prejšnjih odstavkov ima inšpektor pravico: 1. ogledati si in pregledati vsa zemljišča, poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov; za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je davčni zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost; 2. vstopiti in pregledati poslovne in druge prostore (razen stanovanj), ki ne pripadajo zavezancu, ker obstaja utemeljen sum, da zavezanec v njih opravlja dejavnost, ali da so tam stvari zavezanca, na katere se nanaša izvajanje nalog iz prvega do tretjega odstavka tega člena; 3. pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, stvari, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost; 4. pregledati poslovne knjige in evidence, pogodbe, poslovne listine in poslovno dokumentacijo drugih oseb, ki se nahajajo pri osebi, pri kateri se izvajajo naloge iz prvega do tretjega odstavka tega člena; 5. pregledati evidence o zaposlenih, njihovem številu, pogodbah in dohodkih ter jih primerjati s prijavljenimi podatki in podatki iz uradnih evidenc; 6. pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju; 7. zaslišati stranke in priče v upravnem postopku; 8. pregledati listine, ki dokazujejo pravni status zavezanca za davek, ter druge listine in dokumente, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb; 9. brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca za davek in ki so potrebni za izvedbo nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena; 10. brezplačno vzeti vzorce blaga, materialov in opreme za potrebe preiskav; 11. fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz 2. in 3. točke tega odstavka; 12. reproducirati listine, avdiovizuelne zapise in druge dokumente; 13. preveriti listine, ki spremljajo blago na poti oziroma pri transportu; če se mora pri preverjanju blaga na poti ali pri transportu posebej urediti prometni režim, mora inšpektor zahtevati pomoč policije; 14. zbirati in pridobivati potrebna obvestila in podatke od oseb, ki bi utegnili biti koristni za preprečevanje in odkrivanje kršitev predpisov o obdavčenju; 15. preveriti izvajanje nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena pri zavezancih za davek; 16. opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom izvajanja nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5)Inšpektor zahteva podatke in dokumente v skladu s 4., 5. in 6. točko in 13. točko prejšnjega odstavka praviloma ustno med izvajanjem nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. V zahtevi mora navesti kraj in rok predložitve podatkov in dokumentacije ter opozoriti zavezanca za davek oziroma odgovorno osebo zavezanca za davek, da bo ob nepredložitvi zahtevanih podatkov oziroma dokumentov storil prekršek v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(6)Inšpektor ugotavlja identiteto v skladu z 8. točko četrtega odstavka tega člena tako, da od osebe zahteva, da mu izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno javno listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto.
(7)Inšpektor mora pred začetkom uporabe tehničnih pripomočkov za fotografiranje oziroma vizualno snemanje v skladu z 11. točko četrtega odstavka tega člena, s katerimi fotografira ali posname na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, napeljave in druge predmete iz 3. in 4. točke četrtega odstavka tega člena, s tem seznaniti zavezanca za davek oziroma njegovega pooblaščenca.
(8)Ne glede na prejšnji odstavek se ukrepi iz prejšnjega odstavka izvajajo brez seznanitve zavezanca za davek, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe, o čemer se naredi uradni zaznamek, ki vsebuje tudi navedbo o datumu in kraju fotografiranja oziroma snemanja. Fotografije in posnetki, pridobljeni na tak način, se lahko uporabijo kot dokaz v davčnem postopku.
(9)Kadar inšpektor pri opravljanju nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena razmnoži listino, avdiovizualni zapis oziroma drug dokument v skladu z 12. točko četrtega odstavka tega člena, mora vsako kopijo vidno označiti, tako da bo nedvoumno dokazano, da je kopija, ter napisati datum njene izdelave.
(10)O zbiranju podatkov in obvestil v skladu s 14. točko četrtega odstavka tega člena ni treba obvestiti osebe, o kateri se zbirajo podatki, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe. O zbranih in pridobljenih obvestilih se sestavi uradni zaznamek, iz katerega morata biti razvidna kraj in čas zbiranja obvestil. Pridobljeni podatki oziroma zbrana obvestila se lahko uporabijo v postopku davčnega nadzora. Podatek pomeni dejstvo, predstavljeno v berljivi obliki, kot so številke, črke, slike ali druge oblike zapisa v papirni oziroma elektronski obliki.
(11)Pooblastilo v skladu s 15. točko četrtega odstavka tega člena se izvaja tako, kot je določeno s tem členom. Kadar se nadzor nad delom organizacijskih enot davčne uprave opravlja pri zavezancu za davek, je treba zavezanca za davek pred začetkom opravljanja teh dejanj seznaniti s tem, da je to nadzor nad delom organizacijskih enot davčne uprave pri zavezancih za davek.
- VSRS Sodba in sklep X Ips 377/2016Vrhovno sodišče RS · 2023
Za odvetniško dejavnost se pri izračunu davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in med prihodke poslovnega leta upošteva tudi ocenjena vrednost odvetniških storitev, ki jih je odvetnik nesporno opravil v davčnem letu tudi v postopkih, ki v tem letu še niso bili zaključeni, in za katere še ni dobil plačila. Odvetniška družba, je kot pravna oseba po prvem odstavku 3. člena ZDDPO-2 zavezanec za DDPO. V skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenih računovodskih standardov, če zakon ne določa drugače. Poslovni subjekti so dolžni svoje računovodske in knjigovodske listine voditi skladno z veljavnimi računovodskimi standardi, ki se lahko (kot strokovna pravila in dognanja računovodske stroke) po ustaljenih stališčih Vrhovnega sodišča uporabijo tudi kot pripomoček pri razlagi zakona, v zvezi s presojo materialnih pogojev za priznanje prihodkov in odhodkov. Neutemeljeno je stališče revidenta, da bi njegova davčna
- VSL Sklep V Kp 11416/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Privilegij zoper samoobtožbo se na davčni postopek ne razteza. Pojasnilna in sodelovalna dolžnost davčnega zavezanca je v davčnem postopku upravičena.
- UPRS Sodba I U 1475/2016-11Upravno sodišče RS · 2017
Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora se je začel skladno v tretjim odstavkom 135. člena ZDavP-2, to je z neposrednim dejanjem davčnega organa, medtem ko sta inšpektorici predhodno, to je 2. 7. 2014, le zbirali podatke. Pri pridobivanju podatkov davčni organ ni omejen na že začete davčne postopke, ampak je imel v tedaj veljavnih v določbah 13., 18. in 24. člena ZDS-1 zakonsko podlago za zbiranje podatkov v zvezi z blagajniškim poslovanjem tožnice. Med drugim sme davčni inšpektor po določbi 14. točke petega odstavka 18. člena ZDS-1 zbirati in pridobivati potrebna obvestila in podatke od oseb, ki bi utegnili biti koristni za preprečevanje in odkrivanje kršitev predpisov o obdavčenju.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 11. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba in sklep X Ips 377/2016Vrhovno sodišče RS · 22. 11. 2023
Za odvetniško dejavnost se pri izračunu davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in med prihodke poslovnega leta upošteva tudi ocenjena vrednost odvetniških storitev, ki jih je odvetnik nesporno opravil v davčnem letu tudi v postopkih, ki v tem letu še niso bili zaključeni, in za katere še ni dobil plačila. Odvetniška družba, je kot pravna oseba po prvem odstavku 3. člena ZDDPO-2 zavezanec za DDPO. V skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenih računovodskih standardov, če zakon ne določa drugače. Poslovni subjekti so dolžni svoje računovodske in knjigovodske listine voditi skladno z veljavnimi računovodskimi standardi, ki se lahko (kot strokovna pravila in dognanja računovodske stroke) po ustaljenih stališčih Vrhovnega sodišča uporabijo tudi kot pripomoček pri razlagi zakona, v zvezi s presojo materialnih pogojev za priznanje prihodkov in odhodkov. Neutemeljeno je stališče revidenta, da bi njegova davčna
- VSL Sklep V Kp 11416/2010Višje sodišče v Ljubljani · 23. 8. 2022
Privilegij zoper samoobtožbo se na davčni postopek ne razteza. Pojasnilna in sodelovalna dolžnost davčnega zavezanca je v davčnem postopku upravičena.
- UPRS Sodba I U 1475/2016-11Upravno sodišče RS · 13. 9. 2017
Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora se je začel skladno v tretjim odstavkom 135. člena ZDavP-2, to je z neposrednim dejanjem davčnega organa, medtem ko sta inšpektorici predhodno, to je 2. 7. 2014, le zbirali podatke. Pri pridobivanju podatkov davčni organ ni omejen na že začete davčne postopke, ampak je imel v tedaj veljavnih v določbah 13., 18. in 24. člena ZDS-1 zakonsko podlago za zbiranje podatkov v zvezi z blagajniškim poslovanjem tožnice. Med drugim sme davčni inšpektor po določbi 14. točke petega odstavka 18. člena ZDS-1 zbirati in pridobivati potrebna obvestila in podatke od oseb, ki bi utegnili biti koristni za preprečevanje in odkrivanje kršitev predpisov o obdavčenju.
- UPRS sodba I U 963/2015Upravno sodišče RS · 18. 10. 2016
Tretji odstavek 135. člena ZDavP-2 dovoljuje davčnemu organu, da v primeru, če bi bil ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora, postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ne začne s predhodno izdanim sklepom o začetku postopka, temveč neposredno z opravo kakršnega koli dejanja z namenom opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora. Navedeno je pomembno za primere, ko davčni organ izvaja nadzor s točno določenim namenom, ko je za učinkovitost oziroma uspešnost nadzora pomemben nenajavljen obisk davčnega inšpektorja, kot je bilo tudi v konkretnem primeru. Davčni organ ni vdrl v računalnik, kot to navaja tožnik. V določbah 18. člena ZDS-1, ki določajo pooblastila inšpektorja, je imel podlago tako za pregledovanje podatkov v elektronski obliki, kot tudi za njihovo kopiranje in nadaljnjo obdelavo oziroma analizo (točke 6.a do 6.c petega odstavka 18. člena ZDS-1). Davčni organ torej ni prekoračil pooblastil, ki mu jih daje zakon. Za pregled in kopiranje blagajniških podatkov tudi ni potreboval posebne odredbe sodišča, saj ne gre za kazenski postopek, niti soglasja zavezanca za davek. Ravno nasprotno, zavezanec za davek je v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora dolžan pred
- UPRS sodba I U 647/2015Upravno sodišče RS · 20. 9. 2016
Davčni inšpektor ima v določbah 138. člena ZDavP-2 in 18. člena ZDS-1 pooblastilo za vstop v poslovne prostore in pregled poslovne dokumentacije. Neutemeljeno je zato tožnikovo sklicevanje na določbe ZOdv in ZKP glede hišne preiskave. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi uradni osebi pri izvajanju davčnega inšpekcijskega nadzora opravljali kakršna koli preiskovalna dejanja, zato po mnenju sodišča posebna odločba sodišča ni bila potrebna. Davčni organ je od tožnika zahteval predložitev poslovne dokumentacije, ki je pomembna za obdavčenje, zato po mnenju sodišča v pravico do zaupnosti med odvetnikom in njegove stranke ni bilo poseženo. V zaupnem razmerju med odvetnikom in njegovo stranko se namreč ščiti vsebina odvetnikovega spisa, ne pa dokumenti, ki omogočajo vpogled v poslovanje odvetnika kot zavezanca za davek. Po določbi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Uporaba SRS je torej obvezna in velja za vse gospodarske subjekte, tudi za tiste, ki opravljajo dejavnost odvetništva. Skladno z računovodskimi standa