Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o nadzoru škodljivih sistemov proti obraščanju na ladjah, 2001 (MKNŠS)

Ratificira se Mednarodna konvencija o nadzoru škodljivih sistemov proti obraščanju na ladjah, 2001, sestavljena 5. oktobra 2001 v Londonu.

Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi: Besedilo konvencije v angleškem jeziku. POGODBENICE TE KONVENCIJE UGOTAVLJAJO, da so znanstvene raziskave in preiskave vlad in pristojnih mednarodnih organizacij pokazale, da nekateri sistemi proti obraščanju, ki se uporabljajo na ladjah, pomenijo precejšnje tveganje za toksičnost in druge dolgotrajne vplive na okoljsko in gospodarsko pomembne morske organizme in da je tudi človekovo zdravje lahko ogroženo zaradi uživanja oporečne morske hrane, OPAŽAJO PREDVSEM resno zaskrbljenost v zvezi s sistemi proti obraščanju, v katerih se kot biocidi uporabljajo organokositrne spojine, in so prepričane, da je treba njihov vnos v okolje postopno opustiti, SE SKLICUJEJO na 17. poglavje Agende 21, ki jo je sprejela Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju, 1992, in poziva države, da sprejmejo ukrepe za zmanjševanje onesnaževanja z organokositrnimi spojinami, ki se uporabljajo v sistemih proti obraščanju, SE SKLICUJEJO TUDI na resolucijo A.895(21), ki jo je sprejela Skupščina Mednarodne pomorske organizacije 25. novembra 1999 in poziva Odbor Organizacije za varstvo morskega okolja (MEPC), naj si prizadeva za čim hitrejšo pripravo mednarodno pravno zavezujočega dokumenta o škodljivih učinkih sistemov proti obraščanju kot o nujni zadevi, UPOŠTEVAJO previdnostno načelo iz 15. načela Deklaracije o okolju in razvoju iz Ria in resolucije MEPC.67(37), ki jo je sprejel MEPC 15. septembra 1995, SPOZNAVAJO pomen varovanja morskega okolja in zdravja ljudi pred škodljivimi učinki sistemov proti obraščanju, SPOZNAVAJO TUDI, da je uporaba sistemov proti obraščanju za preprečevanje naseljevanja organizmov na površini ladij odločilnega pomena za učinkovito trgovanje in pomorski promet in preprečevanje širjenja škodljivih vodnih organizmov ter patogenov, NADALJE UPOŠTEVAJO potrebo, da se še naprej razvijajo sistemi proti obraščanju, ki so učinkoviti in varni za okolje, ter spodbujajo nadomestitev škodljivih sistemov z manj škodljivimi ali po možnosti neškodljivimi, IN SO SE SPORAZUMELE:

(1)Vsaka pogodbenica te konvencije se zavezuje, da bo v celoti in popolnoma upoštevala njene določbe, da bi zmanjšala ali odpravila škodljive učinke sistemov proti obraščanju na morsko okolje in zdravje ljudi.

(2)Priloge h konvenciji so njen sestavni del. Če ni izrecno drugače določeno, je sklicevanje na to konvencijo hkrati sklicevanje na njene priloge.

(3)Nobena določba v tej konvenciji se ne razlaga, kot da preprečuje državi, da sama ali z drugimi sprejme strožje ukrepe za zmanjšanje ali odpravo škodljivih učinkov sistemov proti obraščanju na okolje v skladu z mednarodnim pravom.

(4)Pogodbenice si prizadevajo sodelovati za učinkovito izvajanje, upoštevanje in uveljavljanje konvencije.

(5)Pogodbenice se zavezujejo, da bodo spodbujale nadaljnji razvoj učinkovitih in okolju varnih sistemov proti obraščanju.

Če ni izrecno drugače določeno, v tej konvenciji: 1. "uprava" pomeni vlado države, pod upravo katere plove ladja. Za ladjo, ki plove pod zastavo države, je uprava vlada te države. Za pritrjene ali plavajoče ploščadi, namenjene raziskovanju in izkoriščanju morskega dna in podzemlja v bližini obale, nad katero ima obalna država suverene pravice za raziskovanje in izkoriščanje njunih naravnih virov, je uprava vlada te obalne države; 2. "sistem proti obraščanju" pomeni premaz, barvo, površinsko obdelavo, površino ali napravo, ki se uporablja na ladji za nadzor ali preprečevanje naselitve neželenih organizmov; 3. "odbor" pomeni Odbor za varstvo morskega okolja organizacije; 4. "bruto tonaža" pomeni bruto tonažo, izračunano v skladu s predpisi o izmeritvi tonaže iz priloge 1 k Mednarodni konvenciji o izmeritvi ladij, 1969, ali kateri koli naslednji konvenciji; 5. "mednarodna plovba" pomeni plovbo ladje pod zastavo ene države v pristanišče, ladjedelnico ali predobalni terminal, ki je pod jurisdikcijo druge države, ali iz njega; 6. "dolžina" pomeni dolžino, opredeljeno v Mednarodni konvenciji o tovornih črtah, 1966, kakor je bila spremenjena s protokolom 1988 h konvenciji, ali kateri koli naslednji konvenciji; 7. "organizacija" pomeni Mednarodno pomorsko organizacijo; 8. "generalni sekretar" pomeni generalnega sekretarja organizacije; 9. "ladja" pomeni kakršno koli plovilo, ki se uporablja v morskem okolju in vključuje hidrogliserje, vozila na zračno blazino, podvodna plovila, plavajoča plovila, pritrjene ali plavajoče ploščadi, plavajoče skladiščne enote ter plavajoče proizvodne, skladiščne in pretovorne enote; 10. "strokovna skupina"pomeni telo, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic, članic organizacije, Združenih narodov in njihovih specializiranih agencij, medvladnih organizacij, ki imajo sklenjene sporazume z organizacijo, ter nevladnih organizacij s posvetovalnim statusom v organizaciji, ki naj po možnosti vključujejo predstavnike ustanov in laboratorijev, ki analizirajo sisteme proti obraščanju. Ti predstavniki morajo imeti strokovno znanje o obnašanju v okolju in vplivih nanj, toksikoloških učinkih, morski biologiji, zdravju ljudi, ekonomskih analizah, obvladovanju tveganj, mednarodnem pomorskem prometu, tehnologiji sistemov proti obraščanju ali drugih področjih strokovnega znanja, potrebnega za objektivni pregled strokovnosti izčrpnega predloga.

(1)Če ni drugače določeno v tej konvenciji, se konvencija uporablja za: (a) ladje, ki plovejo pod zastavo pogodbenice; (b) ladje, ki ne plovejo pod zastavo pogodbenice, a jih upravlja pogodbenica, ter (c) ladje, ki vplovejo v pristanišče, ladjedelnico ali predobalni terminal pogodbenice in ne spadajo v pododstavek a ali b.

(2)Ta konvencija se ne uporablja za vojno ladjo, vojaško pomožno ali drugo ladjo, ki je v lasti pogodbenice ali jo ta upravlja in se trenutno uporablja le za vladne negospodarske namene. Vsaka pogodbenica s sprejetjem ustreznih ukrepov, ki ne vplivajo na dejavnosti ali zmožnosti delovanja takih ladij, katerih lastnica je ali jih upravlja, zagotovi, da ladje delujejo v skladu s to konvencijo, če je to mogoče in izvedljivo.

(3)Za ladje držav, ki niso pogodbenice te konvencije, pogodbenice uporabljajo zahteve te konvencije, potrebne, da se zagotovi, da take ladje niso ugodneje obravnavane.

(1)V skladu z zahtevami iz priloge 1 vsaka pogodbenica prepove in/ali omeji: (a) nanos, ponoven nanos, namestitev ali uporabo škodljivih sistemov proti obraščanju na ladjah iz pododstavka a ali b prvega odstavka 3. člena in (b) nanos, ponoven nanos, namestitev ali uporabo takih sistemov proti obraščanju na ladjah iz pododstavka c prvega odstavka 3. člena, medtem ko so v pristanišču, ladjedelnici ali predobalnem terminalu pogodbenice, ter sprejme učinkovite ukrepe, s katerimi zagotovi, da take ladje izpolnjujejo te zahteve.

(2)Ladje s sistemom proti obraščanju, nadzorovanim s spremembo priloge 1 po začetku veljavnosti te konvencije, lahko ohranijo ta sistem do naslednje predvidene obnove sistema, a ne več kot 60 mesecev po nanosu, razen če se odbor ne odloči, da obstajajo izjemne okoliščine, ki upravičujejo zgodnejše izvajanje nadzora.

Pogodbenica ob upoštevanju mednarodnih predpisov, standardov in zahtev sprejme ustrezne ukrepe na svojem ozemlju, s katerimi zahteva, da se odpadki, nastali pri uporabi ali odstranitvi sistemov proti obraščanju iz priloge 1, zbirajo, obravnavajo, obdelujejo in odstranjujejo na varen in okolju prijazen način zaradi varstva zdravja ljudi in okolja.

(1)Katera koli pogodbenica lahko predlaga spremembo priloge 1 skladno s tem členom.

(2)Začetni predlog vsebuje informacije iz priloge 2 in se predloži organizaciji. Ko organizacija prejme predlog, z njim seznani pogodbenice, članice organizacije, Združene narode in njihove specializirane agencije, medvladne organizacije, ki imajo sklenjene sporazume z organizacijo, ter nevladne organizacije s posvetovalnim statusom v organizaciji, ter jim ga da na razpolago.

(3)Odbor se odloči, ali sistem proti obraščanju upravičuje poglobljeni pregled na podlagi začetnega predloga. Če se odbor odloči, da je nadaljnji pregled upravičen, zahteva od pogodbenice predlagateljice, da mu predloži izčrpen predlog, ki vsebuje informacije iz priloge 3, razen kadar začetni predlog vključuje tudi vse informacije iz priloge 3. Kadar odbor meni, da obstaja grožnja resne ali nepopravljive škode, pomanjkanje strokovne zanesljivosti ne sme preprečiti odločitve o nadaljevanju presoje predloga. Odbor ustanovi strokovno skupino v skladu s 7. členom.

(4)Strokovna skupina preuči izčrpen predlog skupaj z vsemi dodatnimi podatki, ki jih je predložil zainteresirani subjekt, ter presodi in poroča odboru, ali je predlog dokazal možnost prevelikega tveganja za škodljive učinke na neciljne organizme ali zdravje ljudi, ki upravičuje spremembo priloge 1. Glede na to: (a) pregled strokovne skupine zajema: (i) presojo povezave med sistemom proti obraščanju in z njim povezanimi škodljivimi učinki, opaženimi v okolju ali pri zdravju ljudi, vključno, ne pa izključno z uživanjem oporečne morske hrane ali pri nadzorovanih raziskavah, ki temeljijo na podatkih iz priloge 3 in na vseh drugih znanih ustreznih podatkih; (ii) presojo zmanjšanja morebitnega tveganja, ki ga je mogoče pripisati predlaganim nadzornim ukrepom ter vsem drugim nadzornim ukrepom, ki jih lahko preuči strokovna skupina; (iii) preučitev razpoložljivih informacij o strokovni izvedljivosti nadzornih ukrepov ter gospodarnosti predloga; (iv) preučitev razpoložljivih informacij o drugih učinkih uvedbe takih nadzornih ukrepov, ki se nanašajo na: – okolje (vključno, ne pa izključno na stroške neukrepanja in vplive na kakovost zraka); – zdravje in varnost ljudi v ladjedelnici (npr. vplivi na delavce v ladjedelnici); – stroške mednarodnega pomorskega prometa in drugih ustreznih panog ter (v) preučitev razpoložljivosti ustreznih nadomestnih možnosti, vključno s preučitvijo morebitnih tveganj, ki jih prinašajo; (b) poročilo strokovne skupine je pisno in upošteva vsako presojo in preučitev iz pododstavka a, razen če se strokovna skupina odloči, da ne bo nadaljevala presojanja in preučevanja iz točk ii do v pododstavka a, če po presoji iz točke i pododstavka a ugotovi, da predlog ne upravičuje nadaljnje obravnave; (c) poročilo strokovne skupine vsebuje med drugim priporočilo o tem, ali je mednarodni nadzor ustreznih sistemov proti obraščanju v skladu s to konvencijo upravičen, ali so posebni nadzorni ukrepi, predlagani v izčrpnem predlogu, primerni in ali so kakšni drugi nadzorni ukrepi ustreznejši.

(5)Poročilo strokovne skupine se razpošlje pogodbenicam, članicam organizacije, Združenim narodom in njihovim specializiranim agencijam, medvladnim organizacijam, ki imajo sklenjene sporazume z organizacijo, ter nevladnim organizacijam s posvetovalnim statusom v organizaciji, preden ga preuči odbor. Odbor se ob upoštevanju poročila strokovne skupine odloči, ali bo potrdil predlog za spremembo priloge 1 in vse potrebne spremembe tega predloga. Če poročilo navaja grožnjo hude ali nepopravljive škode, pomanjkanje strokovne zanesljivosti ne sme preprečiti odločitve o vključitvi sistema proti obraščanju v prilogo 1. Če predlagane spremembe priloge 1 odobri odbor, se razpošljejo skladno s pododstavkom a drugega odstavka 16. člena. Če so na voljo nove informacije, odločitev, da se predlog ne potrdi, ne izključuje predložitve novega predloga v zvezi s posameznim sistemom proti obraščanju v prihodnosti.

(6)Pri odločitvah odbora iz tretjega in petega odstavka lahko sodelujejo samo pogodbenice.

(1)Odbor ustanovi strokovno skupino v skladu s 6. členom, ko prejme izčrpen predlog. Kadar je sprejetih več predlogov istočasno ali zaporedno, lahko odbor po potrebi ustanovi eno ali več strokovnih skupin.

(2)Katera koli pogodbenica lahko sodeluje pri posvetovanjih strokovne skupine in uporablja ustrezno razpoložljivo strokovno znanje.

(3)Odbor se odloči o pristojnostih in nalogah, organizaciji in delovanju strokovnih skupin. Pristojnosti zagotavljajo zaščito vseh zaupnih informacij, ki jih je mogoče predložiti. Strokovne skupine se lahko sestajajo po potrebi, vendar si prizadevajo, da opravljajo svoje delo s pisnim ali elektronskim dopisovanjem ali drugimi primernimi sredstvi.

(4)Pri pripravi priporočil odboru skladno s 6. členom lahko sodelujejo le predstavniki pogodbenic. Strokovna skupina si prizadeva za soglasje med predstavniki pogodbenic. Če soglasje ni mogoče, strokovna skupina sporoči vsa stališča predstavnikov, ki so v manjšini.

(1)Pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe, da spodbudijo in olajšajo znanstvene in strokovne raziskave o učinkih sistemov proti obraščanju kakor tudi spremljanje tovrstnih učinkov. Take raziskave vključujejo predvsem opazovanje, meritve, vzorčenje, vrednotenje in analizo učinkov sistemov proti obraščanju.

(2)Vsaka pogodbenica zaradi uresničevanja ciljev te konvencije spodbuja razpoložljivost ustreznih informacij o: (a) znanstvenih in strokovnih dejavnostih po tej konvenciji; (b) znanstvenih in tehnoloških programih o morju in njihovih ciljih ter (c) učinkih, opaženih pri uresničevanju programov spremljanja stanja in presoje, ki se nanašajo na sisteme proti obraščanju, drugim pogodbenicam, ki zaprosijo zanje.

(1)Vsaka pogodbenica pošlje organizaciji: (a) seznam imenovanih inšpektorjev ali priznanih organizacij, pooblaščenih, da delujejo v imenu te pogodbenice pri upravljanju zadev, povezanih z nadzorom sistemov proti obraščanju po tej konvenciji, za razpošiljanje pogodbenicam za obveščanje njihovih uradnikov. Uprava zato uradno obvesti organizacijo o posebnih odgovornostih in pogojih pooblastil imenovanih inšpektorjev ali priznanih organizacij in (b) letno informacije o sistemih proti obraščanju, katerih uporaba je odobrena, omejena ali prepovedana po njeni zakonodaji.

(2)Organizacija z vsemi ustreznimi sredstvi da na razpolago informacije, ki so ji bile poslane v skladu s prvim odstavkom.

(3)Za sisteme proti obraščanju, ki jih pogodbenica odobri, registrira ali dovoli, zagotovi pogodbenicam, ki so zanje zaprosile, ustrezne informacije, na podlagi katerih je sprejela odločitev, vključno z informacijami iz priloge 3, ali druge informacije, primerne za ustrezno ovrednotenje sistema proti obraščanju, ali zahteva, da jih zagotovijo proizvajalci teh sistemov. Ne smejo se dajati zakonsko varovani podatki.

Pogodbenica zagotovi pregled ladij, ki plovejo pod njeno zastavo ali njeno upravo, in izdajo spričevala v skladu s predpisi iz priloge 4.

(1)Na ladji, za katero se uporablja ta konvencija, lahko v katerem koli pristanišču, ladjedelnici ali predobalnem terminalu pogodbenice opravijo uradniki, ki jih je za to pooblastila ta pogodbenica, inšpekcijski pregled, da bi ugotovili, ali ladja izpolnjuje zahteve te konvencije. Če ni utemeljenega suma, da ladja krši to konvencijo, je treba vsak tak inšpekcijski pregled omejiti na: (a) preverjanje, ali je, če je zahtevano, na ladji veljavno mednarodno spričevalo o sistemu proti obraščanju ali izjava o sistemu proti obraščanju in/ali (b) kratko vzorčenje sistema proti obraščanju na ladji, ki ne vpliva na njegovo celovitost, zgradbo ali delovanje, ob upoštevanju navodil, ki jih je pripravila organizacija.* Čas, ki je potreben za obdelavo izsledkov takega vzorčenja, ne sme preprečiti premikanja in izplutja ladje.

(2)Če se utemeljeno sumi, da je ladja prekršila to konvencijo, se lahko opravi temeljit inšpekcijski pregled ob upoštevanju navodil, ki jih je pripravila organizacija.*

(3)Če se odkrije, da ladja krši to konvencijo, lahko pogodbenica, ki opravlja inšpekcijski pregled, sprejme ukrepe, da opozori, zadrži, zavrne ali umakne ladjo iz svojih pristanišč. Pogodbenica, ki sprejme te ukrepe proti ladji, ker ne izpolnjuje zahtev konvencije, takoj obvesti upravo te ladje.

(4)Pogodbenice sodelujejo pri odkrivanju kršitev in uveljavljanju te konvencije. Pogodbenica lahko prav tako pregleda ladjo, ko vpluje v pristanišča, ladjedelnice ali predobalne terminale pod njeno jurisdikcijo, če od katere koli pogodbenice prejme zaprosilo za preiskavo skupaj z zadostnimi dokazi, da ladja plove ali je plula tako, da je kršila to konvencijo. Poročilo o tovrstni preiskavi je treba poslati pogodbenici, ki zaprosi zanj, ter pristojnemu organu uprave te ladje, tako da je mogoče sprejeti primerne ukrepe v skladu s to konvencijo.

(1)Prepovedana je vsaka kršitev te konvencije in se zanjo uvedejo sankcije skladno z zakonodajo uprave ladje, kadar koli kršitev nastane. Če je uprava obveščena o tovrstni kršitvi, zadevo razišče in lahko prosi pogodbenico prijaviteljico, da priskrbi dodatne dokaze o domnevni kršitvi. Če je uprava prepričana, da so na voljo zadostni dokazi, ki omogočajo, da se sproži postopek v zvezi z domnevno kršitvijo, v skladu s svojo zakonodajo zagotovi, da se postopek čim prej začne. Uprava takoj obvesti pogodbenico prijaviteljico domnevne kršitve kakor tudi organizacijo o vseh sprejetih ukrepih. Če uprava ni sprejela nobenega ukrepa v enem letu po prejemu informacije, o tem obvesti pogodbenico prijaviteljico domnevne kršitve.

(2)Prepovedana je vsaka kršitev te konvencije v pristojnosti pogodbenice in se zanjo uvedejo sankcije skladno z njeno zakonodajo. Kadar se pojavi taka kršitev, pogodbenica: (a) začne postopek skladno s svojo zakonodajo ali (b) upravi ladje zagotovi informacije in dokaze o nastali kršitvi, s katerimi razpolaga.

(3)Sankcije, uvedene skladno z zakonodajo pogodbenice po tem členu, morajo biti dovolj stroge, da odvrnejo storilce od morebitnih kršitev te konvencije.

(1)Čim bolj si je treba prizadevati, da se prepreči neupravičeno zadržanje ali zamuda ladje iz 11. ali 12. člena.

(2)Kadar je ladja neupravičeno zadržana ali ima zamudo po 11. ali 12. členu, ima pravico do nadomestila za vso izgubo ali škodo.

Pogodbenice rešujejo vse medsebojne spore zaradi razlage ali uporabe te konvencije s pogajanji, poizvedovanjem, posredovanjem, poravnavo, arbitražo, sodno poravnavo, s pomočjo regionalnih agencij ali sporazumov ali po drugi miroljubni poti, ki so jo same izbrale.

Nobena določba v tej konvenciji ne vpliva na pravice in obveznosti katere koli države po običajnem mednarodnem pravu iz Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.

(1)To konvencijo je mogoče spremeniti z enim od postopkov, opredeljenih v naslednjih odstavkih.

(2)Spremembe po obravnavi v organizaciji: (a) vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembo te konvencije. Predlagana sprememba se predloži generalnemu sekretarju, ki jo razpošlje pogodbenicam in članicam organizacije najmanj šest mesecev pred obravnavo. Predlog spremembe priloge 1 se obravnava skladno s 6. členom, preden se obravnava po tem členu; (b) sprememba, ki je predlagana in razposlana, kot je omenjeno, se predloži odboru v obravnavo. Pogodbenice imajo, ne glede na to, ali so članice organizacije ali ne, pravico, da sodelujejo pri postopkih odbora za obravnavo in sprejetje spremembe; (c) spremembe se sprejmejo z dvetretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo v odboru, če je pri glasovanju prisotna najmanj tretjina pogodbenic; (d) spremembe, sprejete v skladu s pododstavkom c, generalni sekretar pošlje pogodbenicam v sprejetje; (e) šteje se, da je sprememba sprejeta v teh primerih: (i) šteje se, da je sprememba člena te konvencije sprejeta z dnem, ko dve tretjini pogodbenic uradno obvestita generalnega sekretarja o sprejetju; (ii) šteje se, da je sprememba priloge sprejeta po poteku dvanajstih mesecev od dneva sprejetja ali drugega datuma, ki ga določi odbor. Če do tega datuma več kot tretjina pogodbenic obvesti generalnega sekretarja, da nasprotuje spremembi, se šteje, da sprememba ni sprejeta; (f) sprememba začne veljati pod temi pogoji: (i) sprememba člena te konvencije začne veljati za pogodbenice, ki so izjavile, da so jo sprejele, šest mesecev po dnevu, ko se šteje, da je bila sprememba sprejeta v skladu s točko i pododstavka e; (ii) sprememba priloge 1 začne veljati za vse pogodbenice šest mesecev po dnevu, ko se šteje, da je bila sprejeta, razen za tiste, ki so:

(1)uradno sporočile svoj ugovor k spremembi v skladu s točko ii pododstavka e in ga niso umaknile;

(2)uradno obvestile generalnega sekretarja pred začetkom veljavnosti take spremembe, da bo sprememba začela zanje veljati le po poznejšem uradnem obvestilu o njenem sprejetju, ali

(3)so ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji izjavile, da spremembe priloge 1 začnejo veljati zanje le po uradnem obvestilu o sprejetju, poslanem generalnemu sekretarju glede teh sprememb. (iii) Sprememba priloge, razen priloge 1, začne za vse pogodbenice veljati šest mesecev po dnevu, ko se šteje, da je bila sprejeta, razen za tiste pogodbenice, ki so uradno sporočile ugovor k spremembi skladno s točko ii pododstavka e in ga niso umaknile. (g) (i) Pogodbenica, ki je uradno sporočila ugovor v skladu s podtočko 1 točke ii ali točko iii pododstavka f, lahko pozneje uradno obvesti generalnega sekretarja, da sprejme spremembo. Taka sprememba začne veljati za to pogodbenico šest mesecev po dnevu, ko je poslala uradno obvestilo o sprejetju, ali dnevu, ko začne sprememba veljati, kar je pozneje. (ii) Če pogodbenica, ki je poslala uradno obvestilo ali dala izjavo iz podtočke 2 ali 3 točke ii pododstavka f, uradno obvesti generalnega sekretarja o sprejetju spremembe, začne ta sprememba veljati za to pogodbenico šest mesecev po dnevu, ko je poslala uradno obvestilo o sprejetju spremembe, ali po dnevu, ko začne sprememba veljati, kar je pozneje.

(3)Sprememba, ki jo sprejme konferenca: (a) na zahtevo pogodbenice, s katero soglaša najmanj ena tretjina pogodbenic, organizacija skliče konferenco pogodbenic za obravnavo sprememb te konvencije. (b) spremembo, ki jo sprejme konferenca z dvetretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo, generalni sekretar pošlje vsem pogodbenicam v sprejetje; (c) če konferenca ne odloči drugače, se šteje, da je sprememba sprejeta in začne veljati v skladu s postopki, določenimi v pododstavkih e in f drugega odstavka tega člena.

(4)Pogodbenica, ki je odklonila sprejetje spremembe priloge, se le za uporabo te spremembe šteje kot nepogodbenica.

(5)Nova priloga se predlaga in sprejme ter začne veljati skladno s postopkom, ki se uporablja za spremembo člena te konvencije.

(6)Vsako uradno obvestilo ali izjavo po tem členu je treba poslati pisno generalnemu sekretarju.

(7)Generalni sekretar obvesti pogodbenice in članice organizacije o: (a) vsaki spremembi, ki začne veljati, ter dnevu, ko začne ta sprememba veljati nasploh in za vsako pogodbenico posebej, ter (b) vsakem uradnem obvestilu ali izjavi po tem členu.

(1)Konvencija je vsem državam na voljo za podpis na sedežu organizacije od 1. februarja 2002 do 31. decembra 2002, nato pa je na voljo za pristop.

(2)Država lahko postane pogodbenica te konvencije: (a) s podpisom brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali (b) s podpisom s pridržkom glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve, nato pa jo ratificira, sprejme ali odobri ali (c) s pristopom.

(3)Konvencija se ratificira, sprejme, odobri ali se pristopi k njej z deponiranjem ustrezne listine pri generalnem sekretarju.

(4)Če država obsega dve ali več ozemeljskih enot, v katerih se uporabljajo različni pravni sistemi v zvezi z vprašanji, ki jih obravnava ta konvencija, lahko ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi, da se ta konvencija razširi na vse njene ozemeljske enote ali zgolj na eno ali več enot, in lahko spremeni to izjavo tako, da kadar koli predloži drugo izjavo.

(5)O vseh takih izjavah se uradno obvesti generalni sekretar in se izrecno navedejo ozemeljske enote, za katere se ta konvencija uporablja.

(1)Konvencija začne veljati dvanajst mesecev po dnevu, ko jo je najmanj petindvajset držav, katerih združeno trgovsko ladjevje predstavlja najmanj petindvajset odstotkov bruto tonaže svetovne trgovske mornarice, podpisalo brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali deponiralo potrebne listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu skladno s 17. členom.

(2)Za države, ki deponirajo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi konvencije ali pristopu k njej, potem ko so izpolnjene zahteve za začetek veljavnosti, a pred dnevom začetka veljavnosti, začne ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop veljati z dnem, ko začne veljati ta konvencija, ali tri mesece po dnevu deponiranja listine, kar je pozneje.

(3)Listina o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, deponirana po dnevu začetka veljavnosti te konvencije, začne veljati tri mesece po dnevu deponiranja.

(4)Vsaka listina o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, deponirana po dnevu, ko se šteje, da je sprememba te konvencije sprejeta po 16. členu, velja za tako spremenjeno konvencijo.

(1)Pogodbenica lahko odpove konvencijo kadar koli po poteku dveh let od dneva, ko je začela konvencija veljati zanjo.

(2)Konvencija se odpove z uradnim pisnim obvestilom generalnemu sekretarju in začne veljati eno leto po prejemu ali katerem koli daljšem obdobju, ki je navedeno v uradnem obvestilu.

(1)Konvencija se deponira pri generalnem sekretarju, ki pošlje overjene kopije konvencije vsem državam, ki so jo podpisale ali k njej pristopile.

(2)Poleg nalog, ki so opredeljene drugje v tej konvenciji, generalni sekretar: (a) obvesti vse države, ki so podpisale konvencijo ali k njej pristopile: (i) o vsakem novem podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu in datumu podpisa ali deponiranja; (ii) dnevu začetka veljavnosti konvencije in (iii) deponiranju vsake listine o odpovedi konvencije in datumu njenega prejema ter datumu začetka veljavnosti odpovedi ter (b) takoj ko začne konvencija veljati, pošlje njeno besedilo sekretariatu Združenih narodov za vpis v register in objavo skladno s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov.

Konvencija je sestavljena v enem izvirniku v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. DA BI TO POTRDILI, so podpisani, ki so jih za to pravilno pooblastile njihove vlade, podpisali to konvencijo. SESTAVLJENO v Londonu petega oktobra dva tisoč ena. * Navodila, ki jih je treba pripraviti. text="+------------------+-----------------+------------------------+------------+ |Sistem proti |Nadzorni ukrepi |Uporaba |Začetek | |obraščanju | | |veljavnosti | | | | | | +------------------+-----------------+------------------------+------------+ |organokositrne |na ladjah se ne |vse ladje |1. januar | |spojine, ki |smejo uporabljati| |2003 | |delujejo kot |ali ponovno | | | |biocidi v |uporabljati | | | |sistemih proti |tovrstne spojine | | | |obraščanju | | | | | | | | | +------------------+-----------------+------------------------+------------+ |organokositrne |(1) na trupu |vse ladje |1. januar | |spojine, ki |ladij, njihovih |(razen pritrjenih in |2008 | |delujejo kot |zunanjih delih |plavajočih ploščadi, | | |biocidi v |ali površinah ne |plavajočih skladiščnih | | |sistemih proti |smejo biti te |enot in plavajočih | | |obraščanju |spojine ali |proizvodnih, skladiščnih| | | |(2) ladje ne |in pretovornih enot, ki | | | |smejo imeti |so bile zgrajene pred 1.| | | |premaza, ki |januarjem 2003 in niso | | | |preprečuje |bile v suhem doku 1. | | | |izločanje teh |januarja 2003 ali | | | |spojin iz |pozneje) | | | |neskladnih | | | | |sistemov proti | | | | |obraščanju pod | | | | |njim | | | | | | | | +------------------+-----------------+------------------------+------------+"

(1)Začetni predlog vključuje ustrezno dokumentacijo, ki vsebuje vsaj: (a) identifikacijsko oznako sistema proti obraščanju iz predloga: ime sistema proti obraščanju; ime aktivnih snovi, ter če je primerno, registrsko številko Službe za kemijske izvlečke (številko CAS); ali sestavine sistema, za katere se sumi, da povzročajo škodljive učinke, ki vzbujajo skrb; (b) opis informacij, ki kažejo, da utegne sistem proti obraščanju ali proizvodi njegove pretvorbe pomeniti tveganje za zdravje ljudi ali povzročiti škodljive učinke pri neciljnih organizmih v koncentracijah, ki so verjetno v okolju (npr. izsledki raziskav toksičnosti na vzorčnih vrstah ali podatki o bioakumulaciji); (c) gradivo, ki dokazuje možnost, da se bodo toksične sestavine sistema proti obraščanju ali proizvodi njegove pretvorbe pojavili v okolju ali v takih koncentracijah, da bi lahko škodljivo vplivali na neciljne organizme, zdravje ljudi ali kakovost vode (npr. podatki o obstojnosti v vodnem stebru, usedlinah in živih organizmih; hitrost sproščanja toksičnih sestavin z obdelanih površin, pri raziskavah ali dejanski uporabi ali razpoložljivi podatki o spremljanju stanja); (d) analizo povezave med sistemom proti obraščanju, z njim povezanimi škodljivimi učinki ter opaženimi ali pričakovanimi koncentracijami v okolju ter (e) predhodno priporočilo o vrsti omejitev, ki bi utegnile biti učinkovite pri zmanjšanju tveganj, povezanih s sistemom proti obraščanju.

(2)Začetni predlog se predloži skladno s predpisi in postopki organizacije.

(1)Izčrpen predlog vključuje ustrezno dokumentacijo, ki vsebuje: (a) novosti glede podatkov v začetnem predlogu; (b) po potrebi ugotovitve iz skupin podatkov iz pododstavkov a, b in c tretjega odstavka, odvisno od predloga, ter identifikacijo ali opis metodologij, po katerih so bili podatki pripravljeni; (c) kratek povzetek izsledkov raziskav o škodljivih učinkih sistema proti obraščanju; (d) če je bilo spremljano stanje, povzetek izsledkov tega spremljanja, vključno s podatki o ladijskem prometu in splošnim opisom spremljanega območja; (e) povzetek razpoložljivih podatkov o okoljski ali ekološki izpostavljenosti ter vse ocene okoljskih koncentracij, pripravljeni na podlagi matematičnih modelov z uporabo vseh razpoložljivih parametrov obnašanja v okolju, po možnosti tistih, ki so bili določeni s preskusi, skupaj z oznako ali opisom metodologije modeliranja; (f) oceno povezave med sistemom proti obraščanju, z njim povezanimi škodljivimi učinki ter opaženimi ali pričakovanimi koncentracijami v okolju; (g) vsebinsko opredelitev stopnje negotovosti pri oceni iz pododstavka f; (h) priporočilo o posebnih nadzornih ukrepih za zmanjševanje tveganj, povezanih s sistemom proti obraščanju, in (i) povzetek izsledkov vseh razpoložljivih raziskav o morebitnih učinkih priporočenih nadzornih ukrepov, povezanih s kakovostjo zraka, razmerami v ladjedelnici, mednarodnim tovornim prometom in drugimi ustreznimi panogami, kakor tudi o razpoložljivosti primernih nadomestnih rešitev.

(2)Po potrebi izčrpen predlog vključuje tudi podatke o fizikalnih in kemijskih lastnostih sestavin, ki vzbujajo skrb: – tališče; – vrelišče; – gostota (relativna gostota); – parni tlak; – vodotopnost/pH/disociacijska konstanta (pKa); – oksidacijski/redukcijski potencial; – molekulska masa; – molekulska zgradba in – druge fizikalne in kemijske lastnosti iz začetnega predloga.

(3)Za uporabo pododstavka b prvega odstavka so skupine podatkov: (a) podatki o obnašanju in učinkih v okolju: – načini razgradnje/razpršitve (npr.hidroliza/ fotorazgradnja/biorazgradnja); – obstojnost v ustreznih okoljih (npr. vodnem stebru/ usedlinah/živih organizmih); – porazdelitev usedline/voda – stopnje izločanja biocidov ali aktivnih snovi; – masna bilanca; – bioakumulacija, porazdelitveni koeficient oktanol/voda in – katere koli nove reakcije na sproščanje ali znani interaktivni učinki. (b) Podatki o vseh nepredvidenih učinkih na vodne rastline, nevretenčarje, ribe, morske ptice, morske sesalce, ogrožene vrste, druge organizme, kakovost vode, morsko dno ali življenjski prostor neciljnih organizmov, vključno z občutljivimi in značilnimi organizmi: – akutna toksičnost; – kronična toksičnost; – toksičnost za razvoj in razmnoževanje; – endokrine motnje; – toksičnost usedlin; – biorazpoložljivost/biopovečanje/biokoncentracija; – vplivi na prehranjevalni splet/populacije; – opažanja škodljivih učinkov na kraju samem/pomori rib/nasedanje/analiza tkiv in – ostanki v morski hrani. Ti podatki se nanašajo na eno ali več vrst neciljnih organizmov, kot so vodne rastline, nevretenčarji, ribe, ptice, sesalci in ogrožene vrste. (c) Podatki o morebitnih učinkih na zdravje ljudi (vključno, ne pa izključno z uživanjem oporečne morske hrane).

(4)Izčrpen predlog vključuje opis uporabljenih metodologij kakor tudi ustreznih ukrepov za zagotavljanje kakovosti ter katerega koli strokovnega pregleda raziskav.

(1)Ladje z bruto tonažo 400 in več iz pododstavka a prvega odstavka 3. člena, ki so na mednarodni plovbi, razen pritrjenih ali plavajočih ploščadi, plavajočih skladiščnih enot ter plavajočih proizvodnih, skladiščnih in pretovornih enot, se pregledujejo, kot je opisano: (a) začetni pregled, preden ladja prvič izplove ali preden se prvič izda mednarodno spričevalo o sistemu proti obraščanju (v nadaljevanju spričevalo), ki se zahteva v 2. ali 3. predpisu, in (b) pregled, ko se sistemi proti obraščanju spremenijo ali zamenjajo. Take preglede je treba vpisati v spričevalo, izdano skladno z 2. in 3. predpisom.

(2)Pregled zagotavlja, da sistem proti obraščanju na ladji v celoti izpolnjuje zahteve te konvencije.

(3)Uprava sprejme potrebne ukrepe za ladje, na katere se ne nanaša prvi odstavek tega predpisa, da zagotovi izpolnjevanje zahtev te konvencije.

(4)(a) Pri uveljavljanju te konvencije preglede opravljajo uradniki, ki jih je za to pravilno pooblastila uprava, ali se pregledi opravljajo, kot je predvideno v prvem odstavku 3. predpisa, ob upoštevanju navodil za preglede, ki jih je pripravila organizacija.* Druga možnost je, da uprava zaupa preglede po tej konvenciji inšpektorjem, ki so bili za to imenovani, ali organizacijam, ki jih prizna uprava. (b) Uprava, ki imenuje inšpektorje ali priznane organizacije** za opravljanje pregledov, vsaj pooblasti vse imenovane inšpektorje ali priznano organizacijo, da: (i) zahteva, da ladja, ki jo pregleduje, izpolnjuje določbe iz priloge 1, ter (ii) opravlja preglede, če to zahtevajo ustrezni organi pristaniške države, ki je pogodbenica te konvencije. (c) Kadar uprava, imenovani inšpektor ali priznana organizacija ugotovi, da sistem proti obraščanju na ladji ni skladen s podatki v spričevalu iz 2. ali 3. predpisa te konvencije, uprava, inšpektor ali organizacija takoj zagotovi sprejetje popravnega ukrepa, da ladja izpolni predpise. Inšpektor ali organizacija v primernem času uradno obvesti upravo o vsaki taki ugotovitvi. Če zahtevani popravni ukrep ni izveden, se uprava o tem uradno obvesti in ta poskrbi, da se spričevalo odvzame. (d) Če je ladja v pristanišču druge pogodbenice, se v okoliščinah iz pododstavka c ustrezni organi pristaniške države takoj uradno obvestijo o tem. Kadar uprava, imenovani inšpektor ali priznana organizacija uradno obvesti ustrezne organe pristaniške države, vlada te pristaniške države tej upravi, inšpektorju ali organizaciji zagotovi vso potrebno pomoč za izpolnjevanje njenih obveznosti po tem predpisu, vključno z ukrepi iz 11. ali 12. člena.

(1)Uprava zahteva, da se za ladjo, za katero se uporablja 1. predpis, izda spričevalo po uspešno opravljenem pregledu skladno s 1. predpisom. Spričevalo, izdano po pooblastilu pogodbenice, druge pogodbenice sprejmejo in ga za vse namene te konvencije štejejo kot enakovredno spričevalu, ki so ga same izdale.

(2)Spričevala izdaja ali potrjuje uprava ali katera koli oseba ali organizacija, ki jo je uprava za to pravilno pooblastila. V vsakem primeru prevzame uprava polno odgovornost za spričevalo.

(3)Za ladje s sistemom proti obraščanju, ki se nadzoruje skladno s prilogo 1, uporabljenim pred začetkom veljavnosti nadzora nad njim, uprava izda spričevalo skladno z drugim in tretjim odstavkom tega predpisa najpozneje dve leti po začetku veljavnosti nadzora. Ta odstavek ne vpliva na zahteve, naj bo ladja skladna s prilogo 1.

(4)Spričevalo se sestavi v obliki, ki ustreza vzorcu iz dodatka 1 k tej prilogi, in je napisano vsaj v angleškem, francoskem ali španskem jeziku. Če je spričevalo tudi v uradnem jeziku države izdajateljice, pri sporu ali neskladnosti prevlada ta jezik.

(1)Na zahtevo uprave lahko druga pogodbenica doseže, da se pregleda ladja, in če se prepriča, da so izpolnjene zahteve te konvencije, izda ali odobri izdajo spričevala in po potrebi potrdi ali odobri potrditev takega spričevala skladno s to konvencijo.

(2)En izvod spričevala in en izvod poročila o pregledu se čim prej pošljeta upravi, ki je zaprosila zanj.

(3)Tako izdano spričevalo vsebuje izjavo, da je bilo izdano na zahtevo uprave iz prvega odstavka, in je enako veljavno ter se prizna kot spričevalo, ki ga je izdala uprava.

(4)Spričevalo se ne izda za ladjo, ki plove pod zastavo države, ki ni pogodbenica.

(1)Spričevalo, izdano skladno z 2. ali 3. predpisom, preneha veljati: (a) če se sistem proti obraščanju spremeni ali zamenja, spričevalo pa ni potrjeno skladno s konvencijo in (b) ob prenosu ladje pod zastavo druge države. Novo spričevalo se izda le, kadar je pogodbenica, ki izdaja novo spričevalo, povsem prepričana, da ladja izpolnjuje zahteve te konvencije. Ob prenosu med pogodbenicama pogodbenica, pod katere zastavo je ladja plula, čim prej pošlje upravi kopijo spričeval, ki so bila na ladji pred prenosom, in kopijo razpoložljivih ustreznih poročil o pregledu, če uprava za to zaprosi v treh mesecih po prenosu.

(2)Izdajanje novega spričevala, ki ga izda pogodbenica ladji, preneseni od druge pogodbenice, lahko temelji na novem pregledu ali veljavnem spričevalu, ki ga je izdala pogodbenica, pod zastavo katere je ladja prej plula.

(1)Uprava zahteva, da ima ladja z dolžino 24 metrov ali več in bruto tonažo manj kot 400, na mednarodni plovbi in za katero se uporablja pododstavek a prvega odstavka 3. člena (razen pritrjenih ali plavajočih ploščadi, plavajočih skladiščnih enot in plavajočih proizvodnih, skladiščnih in pretovornih enot), podpisano izjavo lastnika ladje ali njegovega pooblaščenega zastopnika. Izjavi se priloži ustrezna dokumentacija (račun za barvo ali račun izvajalca) ali ustrezno potrdilo.

(2)Izjava se sestavi v obliki, ki ustreza vzorcu iz dodatka 2 k tej prilogi, in je napisana vsaj v angleškem, francoskem ali španskem jeziku. Če je izjava tudi v uradnem jeziku države, pod katere zastavo plove ladja, pri sporu ali neskladnosti prevlada ta jezik. * Navodila, ki jih je treba pripraviti. ** Glej navodila, ki jih je sprejela organizacija z resolucijo A.739(18) in po potrebi spremenila, ter specifikacije, ki jih je sprejela organizacija z resolucijo A.789(19) in po potrebi spremenila. Dodatek 1 k prilogi 4 - Vzorčni obrazec mednarodnega spričevala o sistemu proti obraščanju Dodatek 2 k prilogi 4 - Obrazec vzorca izjave o sistemu proti obraščanju

(1)Za izvajanje konvencije skrbita Ministrstvo za promet in Ministrstvo za okolje in prostor.

(2)Ukrepe iz prvega odstavka 4. člena konvencije izvaja pomorska inšpekcija.

(3)Ukrepe iz 5. člena konvencije izvaja inšpekcija pristojna za okolje.

(4)Obveznosti iz 9. člena konvencije izvaja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

(5)Obveznosti iz 10. člena konvencije izvaja pooblaščeni klasifikacijski zavod.

(6)Inšpekcijski pregled iz 11. člena konvencije izvaja pomorska inšpekcija.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Št. 326-04/06-27/1 Ljubljana, dne 29. septembra 2006 EPA 1032-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.