12. člen ZORed
(ugotavljanje identitete)
(1)Občinski redar ugotavlja identiteto osebe, ki s svojim obnašanjem in ravnanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.
(2)Identiteto ugotavlja občinski redar tako, da osebo na primeren način ustavi in ji pojasni razlog ustavitve, nato zahteva izročitev javne listine z njeno fotografijo, ki jo je izdal državni organ.
(3)Če je oseba zakrita ali zamaskirana, sme občinski redar zahtevati, da se odkrije, zato da lahko nedvomno ugotovi njeno identiteto.
(4)Če občinski redar dvomi o pristnosti javne listine, ali je oseba nima, ali identitete ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, sme občinski redar ugotavljati identiteto z razgovorom, v katerem preverja podatke o identiteti z uporabo drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju ali na način, ki ga predlaga oseba, če je varen in razumen.
(5)Če občinski redar ne more ugotoviti identitete osebe, zahteva ugotovitev identitete od policije.
- VSL Sodba II Cp 1597/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Če občinski redar ne more ugotoviti istovetnosti osebe, ki je storila prekršek, jo zadrži in obvesti policijo, ki mora prevzeti nadaljevanje identifikacijskega postopka. Neutemeljena je pritožbena navedba, da se tožnik zadržanju ni upiral, saj njegova vožnja avtomobila kljub prepovedi redarja utemeljuje uporabo telesne sile redarja, usmerjene v pridobitev ključev vozila iz ključavnice z namenom preprečitve tožniku, da bi odpeljal s kraja.
- VSC sodba PRp 83/2016Višje sodišče v Celju · 2016
Spisovno gradivo izkazuje nenavaden in neobičajen način poslovanja prekrškovnega organa s policistom, ko je s strani prekrškovnega organa po e-pošti na policijo bila poslana prošnja za identifikacijo voznika na fotografiji, s strani policije pa je takoj naslednjega dne prekrškovni organ prejel hiter odgovor, da naj bi bil ta voznik storilec A. A., nato pa je prekrškovni organ že 8. 7. 2015 izdal navedeni PN storilcu A. A. in sicer na podlagi določb člena 8 ZPrCP, ki pa izrecno uzakonja odgovornost lastnika vozila v primeru, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec in se v takem primeru kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila. Občinska redarstva v določenih primerih lahko sodelujejo s policijo, vendar pa to velja le v krogu omejenih pooblastil in sprejetih programov (člen 3 ZORed), nikakor pa teh določb ni mogoče razlagati na ta način, da so policisti kot največji prekrškovni organ kadarkoli in na kakršenkoli način dolžni v okviru zakonskih pooblastil dajati kakršnekoli podatke občinskim redarstvom. Po povedanem se torej pritožba izkaže za neutemeljeno, zaključki prvostopnega sodišča o te
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 11. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 1597/2019Višje sodišče v Ljubljani · 27. 11. 2019
Če občinski redar ne more ugotoviti istovetnosti osebe, ki je storila prekršek, jo zadrži in obvesti policijo, ki mora prevzeti nadaljevanje identifikacijskega postopka. Neutemeljena je pritožbena navedba, da se tožnik zadržanju ni upiral, saj njegova vožnja avtomobila kljub prepovedi redarja utemeljuje uporabo telesne sile redarja, usmerjene v pridobitev ključev vozila iz ključavnice z namenom preprečitve tožniku, da bi odpeljal s kraja.
- VSC sodba PRp 83/2016Višje sodišče v Celju · 21. 6. 2016besedilo 2006–2017
Spisovno gradivo izkazuje nenavaden in neobičajen način poslovanja prekrškovnega organa s policistom, ko je s strani prekrškovnega organa po e-pošti na policijo bila poslana prošnja za identifikacijo voznika na fotografiji, s strani policije pa je takoj naslednjega dne prekrškovni organ prejel hiter odgovor, da naj bi bil ta voznik storilec A. A., nato pa je prekrškovni organ že 8. 7. 2015 izdal navedeni PN storilcu A. A. in sicer na podlagi določb člena 8 ZPrCP, ki pa izrecno uzakonja odgovornost lastnika vozila v primeru, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec in se v takem primeru kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila. Občinska redarstva v določenih primerih lahko sodelujejo s policijo, vendar pa to velja le v krogu omejenih pooblastil in sprejetih programov (člen 3 ZORed), nikakor pa teh določb ni mogoče razlagati na ta način, da so policisti kot največji prekrškovni organ kadarkoli in na kakršenkoli način dolžni v okviru zakonskih pooblastil dajati kakršnekoli podatke občinskim redarstvom. Po povedanem se torej pritožba izkaže za neutemeljeno, zaključki prvostopnega sodišča o te