29. člen ZVCP-1-UPB4
Razdalja med vozili
(1)Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna razdalja).
(2)Varnostna razdalja mora ne glede na vozne razmere omogočati: – da lahko voznik zmanjša hitrost ali ustavi in s tem prepreči trčenje, če voznik, ki vozi pred njim, zmanjša hitrost ali ustavi; – da se lahko voznik, ki prehiteva, varno vrne na izhodiščni prometni pas.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se, ob dobrih prometnih razmerah, kadar se oblikuje kolona, ki vozi z zmanjšano hitrostjo, varnostna razdalja lahko zmanjša, vendar ne sme biti manjša od razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v eni sekundi (minimalna varnostna razdalja).
(4)Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5)Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju z določbo tega člena.
- VSL Sodba II Cp 1575/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Glede na ugotovljene kršitve prometnih predpisov in način vožnje tožnika je njegova stopnja krivde višja oziroma v razmerju do neznanega voznika enaka (50 %). Ne le voznik neznanega vozila, tudi tožnik je težje kršil cestnoprometno predpise, pri tem pa prekoračitev dovoljene hitrosti pri vožnji z motornim kolesom ni bila zanemarljiva.
- VSC vmesna sodba in sklep Cp 308/2008Višje sodišče v Celju · 2008
Tožnica je s sprednjim delom vozila trčila v zadnji del vozila zavarovanke tožene stranke, pri čemer je prvi mogoče očitati, da je vozila na prekratki varnostni razdalji, druga pa, da ni vklopila vseh 4 smernikov, ko ji je zaradi tehničnih težav začela hitrost vozila upadati, da je vozila s hitrostjo, ki je bila več kot 50 % nižja od največje dovoljene hitrosti. Vendar pa večji del krivde nosi tožnica, ki kljub vedenju, da pred njo vozi zavarovanka tožene stranke, ni vozila na takšni varnostni razdalji, ki bi ji v kritičnem trenutku omogočala uspešen manever. Tožnica je imela večje možnosti, da s svojim pravilnim obnašanjem v prometu nezgodo predvidi in prepreči, medtem ko so bile možnosti zavarovanke tožene stranke za preprečitev trčenja zaradi okvare njenega vozila manjše. Upoštevaje navedene okoliščine je primerna porazdelitev odgovornosti v razmerju med tožečo in toženo stranko v razmerju 70:30.
- VSL sodba PRp 90/2006Višje sodišče v Ljubljani · 2006
V opisu dejanja sodbe se obdolženemu očita, da je povzročil prometno nesrečo zaradi kršenja prometnega pravila o varnostni razdalji, v kateri je nastala gmotna škoda na tujem premoženju, in v kateri je bila oškodovanka lahko telesno poškodovana, zaradi česar bi bilo treba prekršek pravilno pravno označiti kot prekršek iz 1. odstavka 234. člena ZVCP-1 in ne prekršek iz 4. odstavka 29. člena ZVCP-1.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 1. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 1575/2018Višje sodišče v Ljubljani · 16. 1. 2019
Glede na ugotovljene kršitve prometnih predpisov in način vožnje tožnika je njegova stopnja krivde višja oziroma v razmerju do neznanega voznika enaka (50 %). Ne le voznik neznanega vozila, tudi tožnik je težje kršil cestnoprometno predpise, pri tem pa prekoračitev dovoljene hitrosti pri vožnji z motornim kolesom ni bila zanemarljiva.
- VSC vmesna sodba in sklep Cp 308/2008Višje sodišče v Celju · 6. 11. 2008
Tožnica je s sprednjim delom vozila trčila v zadnji del vozila zavarovanke tožene stranke, pri čemer je prvi mogoče očitati, da je vozila na prekratki varnostni razdalji, druga pa, da ni vklopila vseh 4 smernikov, ko ji je zaradi tehničnih težav začela hitrost vozila upadati, da je vozila s hitrostjo, ki je bila več kot 50 % nižja od največje dovoljene hitrosti. Vendar pa večji del krivde nosi tožnica, ki kljub vedenju, da pred njo vozi zavarovanka tožene stranke, ni vozila na takšni varnostni razdalji, ki bi ji v kritičnem trenutku omogočala uspešen manever. Tožnica je imela večje možnosti, da s svojim pravilnim obnašanjem v prometu nezgodo predvidi in prepreči, medtem ko so bile možnosti zavarovanke tožene stranke za preprečitev trčenja zaradi okvare njenega vozila manjše. Upoštevaje navedene okoliščine je primerna porazdelitev odgovornosti v razmerju med tožečo in toženo stranko v razmerju 70:30.
- VSL sodba PRp 90/2006Višje sodišče v Ljubljani · 9. 2. 2006
V opisu dejanja sodbe se obdolženemu očita, da je povzročil prometno nesrečo zaradi kršenja prometnega pravila o varnostni razdalji, v kateri je nastala gmotna škoda na tujem premoženju, in v kateri je bila oškodovanka lahko telesno poškodovana, zaradi česar bi bilo treba prekršek pravilno pravno označiti kot prekršek iz 1. odstavka 234. člena ZVCP-1 in ne prekršek iz 4. odstavka 29. člena ZVCP-1.