63. člen ZJZP

Skladno s 55. členom ZJZP komisija po končanem pregledu in vrednotenju sestavi poročilo ter navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom ter ga posreduje organu javnega partnerja. Posebnosti upravnega postopka v primeru, ko je, kot v tu obravnavanem, akt o izbiri odločba, so določene v 58. členu ZJZP. Po petem odstavku tega člena se v izreku odločbe o izbiri navedejo stranka, ki je bila izbrana, ter stranke, katerih vloge so bile zavrnjene oziroma zavržene. Odločba o izbiri pa se vroči vsem strankam v postopku. Po tem zakonu je pravno varstvo v pritožbenem postopku in sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno izključno zoper akt o izbiri (61. in 63. člen), položaj stranke pa je priznan (vsem) vlagateljem vlog za izvajalca javno-zasebnega partnerja. Postopek izbire se po navedenem za vse stranke, ki so sodelovale v postopku, sklene z izdajo ene (končne) odločbe – odločbe o izbiri, ki se vroči vsem strankam, iz česar izhaja jasna pravica, da lahko vse navedene stranke uveljavljajo pravno varstvo. Izpodb

ZJZP tudi koncesijsko razmerje obravnava kot razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem javni partner podeli zasebnemu pravico opravljati storitve, ki so v javnem interesu, konkretno zdravstveno dejavnost, kadar se ta opravlja kot javna služba na podlagi koncesije (drugi odstavek 3. člena ZZDej). Zato se v teh primerih glede vprašanj, ki v ZZDej niso urejena, subsidiarno uporablja ZJZP. Vprašanje nesorazmernosti iz drugega odstavka 64. člena ZUS-1 je materialnopravno vprašanje in pomeni, da je treba posledice odprave presojati ne le z vidika pravnega položaja osebe, ki je z odločbo pridobila pravico (izvajati javno službo kot koncesionar) in jo že izvršuje, ampak tudi z vidika prizadetosti tožnika, ki je v upravnem sporu kot kandidat na javnem razpisu zahteval odpravo odločbe o izbiri koncesionarja, ter z vidika prizadetosti javnega interesa. Šele ob tehtanju vseh v konkretnem primeru udeleženih interesov je mogoče ugotoviti (ne)sorazmernost posega.

Sodba, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni bilo dokončno odločeno o pravici ali pravnem interesu posameznika oziroma organizacije.