153. člen ZJZP
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
- besedilo »ali nedoločen« v 27. členu Zakona o zavodih (Uradni list RS/I, št. 12/91 in 17/91 – ZUDE ter Uradni list RS, št. 55/92 – ZVDK, 13/93, 66/93, 45/94 – odločba US, 8/96, 31/00 – ZP-L in 36/00 – ZPDZC),
- besedilo »osebam zasebnega prava« v četrti alinei prvega odstavka 6. člena, peta alinea prvega odstavka 6. člena, besedilo v 25. členu, ki se glasi: »ali pa se ustanovi kot podjetje z vložki zasebnega kapitala, če to ni v nasprotju z javnim interesom, zaradi katerega je ustanovljeno«, in 54. do 58. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98),
- 80.j člen Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B) in
- 35. člen in tretji odstavek 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah, koliko gre za razmerja javno-zasebnega partnerstva,
- peti odstavek 20. člena, enajsta alinea 21. člena ter 39. do 70. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/05).
- VSRS Sodba X Ips 208/2013Vrhovno sodišče RS · 2015
V postopkih podeljevanja koncesij v zdravstveni dejavnosti se subsidiarno uporablja ZJZP. Tožena stranka (država) ob zahtevi za neposredno podelitev koncesije, kakršna je bila v obravnavani zadevi, kljub revidentovemu morebitnemu izpolnjevanju vseh pogojev za opravljanje konkretne zdravstvene storitve v obliki koncesije, te koncesije ne more in ne sme podeliti, saj se koncesionar skladno z ZJZP lahko izbere le po predhodno opravljenem javnem razpisu, s katerim se v postopku izbire zagotavlja uresničevanje načel enakega obravnavanja, nediskriminatornosti in transparentnosti, ki morajo biti na področju podeljevanja koncesij storitev za izvajanje javnih služb spoštovana tudi skladno s prakso Sodišča Evropske unije. Odločitev o tem, ali se bo za izvajanje neke konkretne zdravstvene storitve, ki jo mora v okviru javnih služb zagotavljati država, sploh podeljevala koncesija, ali pa se bo ta storitev zagotavljala v obliki javnega zavoda (3. člen ZZDej), je v izključni pristojnosti države (tožene stranke).
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 3. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 208/2013Vrhovno sodišče RS · 17. 3. 2015
V postopkih podeljevanja koncesij v zdravstveni dejavnosti se subsidiarno uporablja ZJZP. Tožena stranka (država) ob zahtevi za neposredno podelitev koncesije, kakršna je bila v obravnavani zadevi, kljub revidentovemu morebitnemu izpolnjevanju vseh pogojev za opravljanje konkretne zdravstvene storitve v obliki koncesije, te koncesije ne more in ne sme podeliti, saj se koncesionar skladno z ZJZP lahko izbere le po predhodno opravljenem javnem razpisu, s katerim se v postopku izbire zagotavlja uresničevanje načel enakega obravnavanja, nediskriminatornosti in transparentnosti, ki morajo biti na področju podeljevanja koncesij storitev za izvajanje javnih služb spoštovana tudi skladno s prakso Sodišča Evropske unije. Odločitev o tem, ali se bo za izvajanje neke konkretne zdravstvene storitve, ki jo mora v okviru javnih služb zagotavljati država, sploh podeljevala koncesija, ali pa se bo ta storitev zagotavljala v obliki javnega zavoda (3. člen ZZDej), je v izključni pristojnosti države (tožene stranke).