23. člen ZFO-1

Pri zavrnitvi pravice do sredstev iz 21. člena ZFO-1 se ZIPRS1314 v 46. členu izrecno sklicuje na določbo 33. člena istega zakona, iz katere tudi po presoji Vrhovnega sodišča v drugem odstavku jasno izhaja, da neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države že zgolj na zahtevo pristojnega organa. Navedena zakonska določba je nedvoumna že na podlagi pravil jezikovne razlage vsebine pravnih norm in ne dopušča razlage, kot jo zagovarja revidentka, prav tako pa, kot je to presodilo že sodišče prve stopnje, takšno razumevanje sporne določbe izhaja tudi iz njene namenske razlage.

Za odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka zadošča že ugotovljeno neskladje med predvidenim obsegom del in dejansko izvedenimi deli, ki ga priznava tudi sama tožeča stranka. To pomeni, da ni odločilno pritožbeno zatrjevanje, kolikšen del ceste je rekonstruirala stranka in kolikšen ne.

Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi se morala določba 33. člena ZIPRS1314 razlagati tako, da je lahko temelj zahtevka za vračilo sredstev le pravnomočna sodna ali upravna odločba. Pri zavrnitvi pravice do sredstev iz 21. člena ZFO-1 se ZIPRS1314 v 46. členu izrecno sklicuje na določbo 33. člena istega zakona. Ta pa v drugem odstavku določa, da neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države na zahtevo pristojnega organa. Po presoji sodišča je navedena zakonska določba jasna že na podlagi pravil jezikovne razlage vsebine pravnih norm in ne dopušča razlage, kot jo zagovarja tožeča stranka. Takšno razumevanje sporne določbe izhaja tudi iz njene namenske razlage, saj mora v primeru ugotovljenih kršitev neposredni proračunski uporabnik državnega ali občinskega proračuna takoj (ne šele po pravnomočni ugotovitvi sodišča ali upravnega organa) izvesti vse ukrepe za vračilo teh sredstev.

Za uporabo določb tretjega odstavka 46. in 33. člena ZIPRS1314 zadošča, da obstaja terjatev do tožnice iz naslova vračila neupravičeno prejetih sredstev, katere poplačilo pristojni organ skladno s prvim odstavkom 33. člena ZIPRS1314 zahteva takoj in ne šele po pravnomočni ugotovitvi sodišča ali upravnega organa.