21. člen ZFO-1
(sredstva za sofinanciranje investicij)
(1)V državnem proračunu se zagotavljajo dodatna sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov.
(2)Del sredstev iz prvega odstavka tega člena se za vsako proračunsko leto zagotovi posameznim občinam za sofinanciranje investicij, ki jih predlagajo ministrstva, vsako na svojem področju dela.
(3)Sredstva za sofinanciranje investicij se za vsako proračunsko leto zagotovijo v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov državnega proračuna, pristojnih za posamezna področja, na posebnih proračunskih postavkah.
(4)Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se občini iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje investicij v višini odobrenih sredstev strukturne in kohezijske politike Evropske unije.
- VSRS Sodba X Ips 288/2014Vrhovno sodišče RS · 2016
Pri zavrnitvi pravice do sredstev iz 21. člena ZFO-1 se ZIPRS1314 v 46. členu izrecno sklicuje na določbo 33. člena istega zakona, iz katere tudi po presoji Vrhovnega sodišča v drugem odstavku jasno izhaja, da neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države že zgolj na zahtevo pristojnega organa. Navedena zakonska določba je nedvoumna že na podlagi pravil jezikovne razlage vsebine pravnih norm in ne dopušča razlage, kot jo zagovarja revidentka, prav tako pa, kot je to presodilo že sodišče prve stopnje, takšno razumevanje sporne določbe izhaja tudi iz njene namenske razlage.
- VSL sodba I Cpg 96/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Sistem sankcij po 104. in naslednjih členih OZ pride v poštev zgolj subsidiarno.
- UPRS sodba II U 85/2014Upravno sodišče RS · 2014
Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi se morala določba 33. člena ZIPRS1314 razlagati tako, da je lahko temelj zahtevka za vračilo sredstev le pravnomočna sodna ali upravna odločba. Pri zavrnitvi pravice do sredstev iz 21. člena ZFO-1 se ZIPRS1314 v 46. členu izrecno sklicuje na določbo 33. člena istega zakona. Ta pa v drugem odstavku določa, da neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države na zahtevo pristojnega organa. Po presoji sodišča je navedena zakonska določba jasna že na podlagi pravil jezikovne razlage vsebine pravnih norm in ne dopušča razlage, kot jo zagovarja tožeča stranka. Takšno razumevanje sporne določbe izhaja tudi iz njene namenske razlage, saj mora v primeru ugotovljenih kršitev neposredni proračunski uporabnik državnega ali občinskega proračuna takoj (ne šele po pravnomočni ugotovitvi sodišča ali upravnega organa) izvesti vse ukrepe za vračilo teh sredstev.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 6. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 288/2014Vrhovno sodišče RS · 8. 6. 2016besedilo 2006–2020
Pri zavrnitvi pravice do sredstev iz 21. člena ZFO-1 se ZIPRS1314 v 46. členu izrecno sklicuje na določbo 33. člena istega zakona, iz katere tudi po presoji Vrhovnega sodišča v drugem odstavku jasno izhaja, da neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države že zgolj na zahtevo pristojnega organa. Navedena zakonska določba je nedvoumna že na podlagi pravil jezikovne razlage vsebine pravnih norm in ne dopušča razlage, kot jo zagovarja revidentka, prav tako pa, kot je to presodilo že sodišče prve stopnje, takšno razumevanje sporne določbe izhaja tudi iz njene namenske razlage.
- VSL sodba I Cpg 96/2015Višje sodišče v Ljubljani · 16. 9. 2015besedilo 2006–2020
Sistem sankcij po 104. in naslednjih členih OZ pride v poštev zgolj subsidiarno.
- UPRS sodba II U 85/2014Upravno sodišče RS · 2. 7. 2014besedilo 2006–2020
Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi se morala določba 33. člena ZIPRS1314 razlagati tako, da je lahko temelj zahtevka za vračilo sredstev le pravnomočna sodna ali upravna odločba. Pri zavrnitvi pravice do sredstev iz 21. člena ZFO-1 se ZIPRS1314 v 46. členu izrecno sklicuje na določbo 33. člena istega zakona. Ta pa v drugem odstavku določa, da neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države na zahtevo pristojnega organa. Po presoji sodišča je navedena zakonska določba jasna že na podlagi pravil jezikovne razlage vsebine pravnih norm in ne dopušča razlage, kot jo zagovarja tožeča stranka. Takšno razumevanje sporne določbe izhaja tudi iz njene namenske razlage, saj mora v primeru ugotovljenih kršitev neposredni proračunski uporabnik državnega ali občinskega proračuna takoj (ne šele po pravnomočni ugotovitvi sodišča ali upravnega organa) izvesti vse ukrepe za vračilo teh sredstev.
- UPRS sodba II U 83/2014Upravno sodišče RS · 2. 7. 2014besedilo 2006–2020
Za uporabo določb tretjega odstavka 46. in 33. člena ZIPRS1314 zadošča, da obstaja terjatev do tožnice iz naslova vračila neupravičeno prejetih sredstev, katere poplačilo pristojni organ skladno s prvim odstavkom 33. člena ZIPRS1314 zahteva takoj in ne šele po pravnomočni ugotovitvi sodišča ali upravnega organa.
- UPRS sodba II U 87/2014Upravno sodišče RS · 11. 6. 2014besedilo 2006–2020
Iz jezikovne in namenske razlage 33. člena ZIPRS1314 ne izhaja, da je lahko temelj zahtevka za vračilo sredstev le pravnomočna sodna ali upravna odločba.
- UPRS sodba II U 86/2014Upravno sodišče RS · 11. 6. 2014besedilo 2006–2020
Za uporabo določil tretjega odstavka 46. člena in 33. člena ZIPRS1314 zadošča, da obstaja terjatev do občine iz naslova vračila neupravičeno prejetih sredstev, katere poplačilo zahteva pristojni organ. V primeru, da bo v pravdnem postopku ugotovljeno, da ta ni obstajala, pa bosta morali stranki, če ne bo dogovora, spor glede sredstev po 21. členu ZFO-1 rešiti v postopku pred rednim sodiščem.