iuris
§ zakonZakon o davčnem postopku · ZDavP-2 · velja od 17. 11. 2006

297. člen ZDavP-2

(predlaganje davčnega obračuna)

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 5. 1. 2023Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 260/2021-21Upravno sodišče RS · 2023

    Tožnica je o možnosti ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov začela razmišljati šele leta 2020, davčni nadzor pa se je nanašal na leta 2016-2018, po zakonskih predpisih (rvi odstavek 308. in drugi odstavek 297. člena Zakona o davčnem postopku) procesnopravnega pogoja priglasitve ni več mogoče opraviti pravočasno. Tožnici ni bila lastnica tega stanovanja, zaradi česar tudi ne more uveljavljati amortizacije iz tega naslova, saj ne gre za njeno sredstvo. Tožnici so bili potni stroški delno priznani. Kaj konkretno naj bi bilo pri tem narobe, tožnica v tožbi ne pojasni. Prav tako tožnica dejansko niti ne pojasni, kateri stroški točno naj bi bili nedokazljivi oz. glede katerih stroškov naj ne bi mogla pribaviti dokazov. Zato tudi te tožbene navedbe ostajajo nekonkretizirane.

  • UPRS Delna sodba in sklep I U 1421/2019-19Upravno sodišče RS · 2021

    Po drugem odstavku 68. člena ZDoh-2 je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Če je davčnemu organu poznan del prihodkov ali del odhodkov, se verjetna davčna osnova lahko določi na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih davčni organ zbere v ugotovitvenem postopku v zvezi z zavezancem za davek, njegovimi družinskimi člani in povezanimi osebami, kot so podatki o številu zaposlenih, izplačanih plačah in drugih dohodkih iz zaposlitve, prihodkih in odhodkih.

  • UPRS sodba I U 173/2013Upravno sodišče RS · 2013

    Šele iz davčne napovedi samostojnega podjetnika in posledično iz odločbe, izdane s strani Davčne uprave Republike Slovenije je mogoče ugotoviti, kakšen je rezultat poslovanja s.p. (dobiček ali izguba). Po navedenem torej samo nakazilo na TR račun samostojnega podjetnika še ne pomeni, da je ta dejansko tudi ustvarjal dohodke.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 9. 12. 2025
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Različice besedila · 4
  1. od 24. 12. 2013 · trenutno
  2. 24. 5. 2010 – 23. 12. 2013
  3. 22. 12. 2009 – 23. 5. 2010
  4. 9. 11. 2006 – 21. 12. 2009

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 8Pokaži ▾
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 1. 2023
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • UPRS Sodba I U 260/2021-21
    Upravno sodišče RS · 5. 1. 2023

    Tožnica je o možnosti ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov začela razmišljati šele leta 2020, davčni nadzor pa se je nanašal na leta 2016-2018, po zakonskih predpisih (rvi odstavek 308. in drugi odstavek 297. člena Zakona o davčnem postopku) procesnopravnega pogoja priglasitve ni več mogoče opraviti pravočasno. Tožnici ni bila lastnica tega stanovanja, zaradi česar tudi ne more uveljavljati amortizacije iz tega naslova, saj ne gre za njeno sredstvo. Tožnici so bili potni stroški delno priznani. Kaj konkretno naj bi bilo pri tem narobe, tožnica v tožbi ne pojasni. Prav tako tožnica dejansko niti ne pojasni, kateri stroški točno naj bi bili nedokazljivi oz. glede katerih stroškov naj ne bi mogla pribaviti dokazov. Zato tudi te tožbene navedbe ostajajo nekonkretizirane.

  • UPRS Delna sodba in sklep I U 1421/2019-19
    Upravno sodišče RS · 25. 5. 2021

    Po drugem odstavku 68. člena ZDoh-2 je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Če je davčnemu organu poznan del prihodkov ali del odhodkov, se verjetna davčna osnova lahko določi na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih davčni organ zbere v ugotovitvenem postopku v zvezi z zavezancem za davek, njegovimi družinskimi člani in povezanimi osebami, kot so podatki o številu zaposlenih, izplačanih plačah in drugih dohodkih iz zaposlitve, prihodkih in odhodkih.

  • UPRS sodba I U 173/2013
    Upravno sodišče RS · 14. 5. 2013besedilo 2010–2013

    Šele iz davčne napovedi samostojnega podjetnika in posledično iz odločbe, izdane s strani Davčne uprave Republike Slovenije je mogoče ugotoviti, kakšen je rezultat poslovanja s.p. (dobiček ali izguba). Po navedenem torej samo nakazilo na TR račun samostojnega podjetnika še ne pomeni, da je ta dejansko tudi ustvarjal dohodke.