281. člen ZDavP-2
(davčni odtegljaj)
Davčni odtegljaj je akontacija dohodnine, ki jo je v skladu s 1. točko prvega odstavka 278. člena tega zakona dolžan izračunati, odtegniti in plačati plačnik davka za davčnega zavezanca od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, in tem zakonom, plačuje akontacija dohodnine z davčnim odtegljajem.
- VSRS Sodba X Ips 20/2018Vrhovno sodišče RS · 2020
V zvezi z obdavčitvijo oziroma oprostitvijo obveznosti plačila dohodnine fizične osebe od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin (1. točka 32. člena ZDoh-2), način nastanka odsvojiteljeve lastninske pravice na tem kapitalu (premičninah), ni odločilen. Ker med strankama ni sporno, da so bile odpadne surovine ob prodaji revidentu last prodajalcev (njihov kapital) se od dohodkov, ki so jih ustvarili s prodajo premičnin, torej po 1. točki 32. člena ZDoh-2, dohodnine ne plača, zato tudi revident ni bil dolžan plačati akontacije tega davka kot davčnega odtegljaja. Zmotno je materialnopravno stališče, da se navedeni dohodki fizičnih oseb (doseženi s prodajo odpadnega materiala, pridobljenega z aktivnostjo zbiranja), lahko obravnavajo in obdavčijo z dohodnino kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po tretjem odstavku 38. členu ZDoh-2. Za dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja je nujno, da je med izplačevalcem in prejemnikom dohodka sklenjen pravni posel, katerega vsebina je opravljanje dela (ali storitve) in plačilo zanj v odvisnem pogodbenem razmerju. Ker ni bilo ugotovljeno, da bi med revidentom in fizičnimi osebami obstajalo po
- UPRS Sodba II U 227/2017-9Upravno sodišče RS · 2018
Roki in prekluzije, ki jih določa ZDavP-2 (v 267., 270., 271. in 288. členu), niso materialnopravne določbe, ki bi urejale materialnopravna pravila odmere dohodnine (kar ureja ZDoh-2), temveč urejajo zgolj procesne možnosti in omejitve, ki se nanašajo prav na primere pravočasnega uveljavljanja davčnih obveznosti. Zato te določbe v primeru odločanja o obveznosti plačila dohodnine na podlagi vložene davčne napovedi - samoprijave - skladno s 63. členom ZDavP-2 ni mogoče uporabiti.
- UPRS sodba I U 109/2012Upravno sodišče RS · 2012
Plačnik davka ter njegove obveznosti so določene v davčni zakonodaji. Gre za kogentne določbe, ki jih s pogodbo ni mogoče spreminjati. Na podlagi predložene dokumentacije in izjav, ki sta jih v postopku podala najemodajalka ter tožeča stranka kot najemojemalka, davčni organ pravilno ugotavlja, da je tožeča stranka v letu 2007 fizični osebi plačevala mesečno najemnino, ne da bi obračunala in plačala davčni odtegljaj, čeprav bi to morala storiti v skladu z določbami 130. člena ZDoh-2 in 281. člena ZDavP-2 kot izplačevalka dohodka fizični osebi in plačnik davka, davčnemu organu pa (skladno z 284. členom ZDavP-2) najpozneje na dan izplačila dohodka predložiti obračun davčnih odtegljajev. Začetek davčnega postopka z vročitvijo sklepa o davčnem nadzoru zakon predpisuje le za inšpekcijski nadzor, ne pa tudi za nadzor obračunov davka na podlagi 129. člena ZDavP-2.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 5. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 20/2018Vrhovno sodišče RS · 20. 5. 2020
V zvezi z obdavčitvijo oziroma oprostitvijo obveznosti plačila dohodnine fizične osebe od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin (1. točka 32. člena ZDoh-2), način nastanka odsvojiteljeve lastninske pravice na tem kapitalu (premičninah), ni odločilen. Ker med strankama ni sporno, da so bile odpadne surovine ob prodaji revidentu last prodajalcev (njihov kapital) se od dohodkov, ki so jih ustvarili s prodajo premičnin, torej po 1. točki 32. člena ZDoh-2, dohodnine ne plača, zato tudi revident ni bil dolžan plačati akontacije tega davka kot davčnega odtegljaja. Zmotno je materialnopravno stališče, da se navedeni dohodki fizičnih oseb (doseženi s prodajo odpadnega materiala, pridobljenega z aktivnostjo zbiranja), lahko obravnavajo in obdavčijo z dohodnino kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po tretjem odstavku 38. členu ZDoh-2. Za dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja je nujno, da je med izplačevalcem in prejemnikom dohodka sklenjen pravni posel, katerega vsebina je opravljanje dela (ali storitve) in plačilo zanj v odvisnem pogodbenem razmerju. Ker ni bilo ugotovljeno, da bi med revidentom in fizičnimi osebami obstajalo po
- UPRS Sodba II U 227/2017-9Upravno sodišče RS · 20. 6. 2018
Roki in prekluzije, ki jih določa ZDavP-2 (v 267., 270., 271. in 288. členu), niso materialnopravne določbe, ki bi urejale materialnopravna pravila odmere dohodnine (kar ureja ZDoh-2), temveč urejajo zgolj procesne možnosti in omejitve, ki se nanašajo prav na primere pravočasnega uveljavljanja davčnih obveznosti. Zato te določbe v primeru odločanja o obveznosti plačila dohodnine na podlagi vložene davčne napovedi - samoprijave - skladno s 63. členom ZDavP-2 ni mogoče uporabiti.
- UPRS sodba I U 109/2012Upravno sodišče RS · 24. 4. 2012
Plačnik davka ter njegove obveznosti so določene v davčni zakonodaji. Gre za kogentne določbe, ki jih s pogodbo ni mogoče spreminjati. Na podlagi predložene dokumentacije in izjav, ki sta jih v postopku podala najemodajalka ter tožeča stranka kot najemojemalka, davčni organ pravilno ugotavlja, da je tožeča stranka v letu 2007 fizični osebi plačevala mesečno najemnino, ne da bi obračunala in plačala davčni odtegljaj, čeprav bi to morala storiti v skladu z določbami 130. člena ZDoh-2 in 281. člena ZDavP-2 kot izplačevalka dohodka fizični osebi in plačnik davka, davčnemu organu pa (skladno z 284. členom ZDavP-2) najpozneje na dan izplačila dohodka predložiti obračun davčnih odtegljajev. Začetek davčnega postopka z vročitvijo sklepa o davčnem nadzoru zakon predpisuje le za inšpekcijski nadzor, ne pa tudi za nadzor obračunov davka na podlagi 129. člena ZDavP-2.