24. člen ZDavP-2

Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da ureditev, ki vsebinsko presojo o taksni oprostitvi veže na obveznost predlagatelja, da predloži podatke o premoženjskem stanju tudi za družinske člane, ni skladna z ustavo, saj naveden ukrep države ni nujen. Zakonodajalec lahko cilj celovitega vpogleda v premoženjsko stanje doseže že z zakonskim pooblastilom sodišču, da pridobi potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov. Ustavnoskladna razlaga določila o navedbi podatkov in izjav za družinske člane z njihovimi podpisi v predlogu za taksno oprostitev (druga in četrta do sedma alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1) je po pojasnjenem lahko le tista, ki navedeno sestavino ne opredeljuje kot nujno za vsebinsko obravnavo. Po pojasnjenem je z ustavnoskladno razlago in upoštevanjem argumenta teleološke redukcije potrebno oblikovati izjemno od zakonske zahteve, da mora predlagatelj navesti podatke in predložiti izjave in soglasja iz 12. člen ZST-1, kolikor se zahteva nanaša na podatke in izjave družinskih članov. Ta vsebina je lahko le fakultativna. Predlagatelj lahko navede podatke in izjave za družinske člane, če zanje ve oziroma če sorodniki prostovoljno z njim sodelujejo, kar pa ni

Ustavnoskladna razlaga določila o navedbi podatkov in izjav za družinske člane z njihovimi podpisi (2. in 4. do 7. točka drugega odstavka 12. člena ZST-1) v predlogu za taksno oprostitev je lahko le tista, ki navedeno sestavino ne opredeljuje kot nujno za vsebinsko obravnavo. Ta vsebina je lahko le fakultativna. Predlagatelj lahko navede podatke in izjave za družinske člane, če zanje ve ali če sorodniki prostovoljno z njim sodelujejo, kar pa ni nujno. Četudi podatki in izjave ter podpisi družinskih članov manjkajo, je predlog še vedno primeren za obravnavo in ga sodišče ne sme zavreči.

V skladu s 5. točko prvega odstavka 236. člena ZKP so uradne osebe davčnega organa odvezane dolžnosti varovanja davčne tajnosti na podlagi Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Po 24. členu ZDavP-2 sme davčni organ razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu upravnim in drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcem javnih pooblastil, če ti potrebujejo zahtevane podatke v postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih z zakonom predpisanih pristojnosti.

Razlog za nepriznanje pravice do odbitka vstopnega DDV ni v tem, da je bil izdajatelj spornih računov opredeljen kot neplačujoči gospodarski subjekt (missing trader), temveč v tem, da listine, na podlagi katerih je tožnik uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV, niso verodostojno izkazovale resničnosti opravljenih storitev s strani izdajatelja spornih računov.