Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD)

Ta zakon ureja davek na dediščine in darila (v nadaljnjem besedilu: davek).

(1)Predmet obdavčitve po tem zakonu je premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Predmet obdavčitve po tem zakonu je tudi premoženje, ki ga pravna oseba prejme od pravne ali fizične osebe kot darilo ali dediščina, ki se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

(2)Kot premoženje se štejejo:

-        nepremičnine,

-        premičnine,

-        premoženjske in druge stvarne pravice.

(3)Med premičnine se štejejo tudi vrednostni papirji in denar. Kot darilo se šteje tudi volilo.

(4)Ne glede na določbe tega člena darilo ali dediščina, ki zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 eurov.

(1)Zavezanec ali zavezanka za plačilo davka (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) je fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja. Davčni zavezanec je tudi fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju oziroma na podlagi darilne pogodbe za primer smrti.

(2)Za pravne osebe zasebnega prava po tem zakonu se štejejo: društva, fundacije, skladi, ustanove, zasebni zavodi in gospodarska interesna združenja.

(1)Pri razdelitvi solastnine plača vsak solastnik ali solastnica (v nadaljnjem besedilu: solastnik) davek od tistega brezplačno prejetega dela premoženja, ki presega njegov solastniški delež.

(2)Pri skupni lastnini so davčni zavezanci vsi lastniki ali lastnice premoženja solidarno.

(1)Osnova za davek je vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.

(2)Pri nepremičninah se kot vrednost iz prvega odstavka tega člena šteje 80% posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, kakor je določena nepremičnini v registru nepremičnin na dan nastanka davčne obveznosti.

(3)Pri premičninah, razen pri denarju, je vrednost iz prvega odstavka tega člena tržna vrednost tega premoženja.

(4)Pri premičninah se davčna osnova, ugotovljena v skladu s prvim odstavkom tega člena, zniža za 5.000 eurov.

(5)Če je davčni zavezanec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca ali iste darovalke (v nadaljnjem besedilu: darovalec) prejel več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo. Rok dvanajstih mesecev začne teči z dnem sprejema prvega darila.

(6)Pri ugotavljanju davčne osnove se predmeti gospodinjstva ne upoštevajo. Kot predmeti za gospodinjstvo se štejejo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev vsakdanjih potreb zavezanca kot so pohištvo, gospodinjski stroji in naprave ter druga hišna oprema, posteljnina in podobno, vendar ne, če so ti predmeti večje vrednosti.

(7)Pri preračunu vrednosti denarnih zneskov iz drugih valut v eure se upošteva referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavi Banka Slovenije in velja na dan nastanka davčne obveznosti.

(1)Davčna obveznost nastane na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju oziroma na dan sprejema darila.

(2)V primeru volila nastane davčna obveznost na dan pravnomočnosti sklepa o volilu.

(3)Darilo velja za sprejeto ob podpisani darilni pogodbi, izročilni pogodbi, pogodbi o preužitku oziroma ob dejanskem sprejemu darila.

(4)Pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju in pri darilnih pogodbah za primer smrti nastane davčna obveznost na dan smrti preživljanca oziroma na dan smrti darovalca ali darovalke (v nadaljnjem besedilu: darovalec).

(1)Prihodki od davka pri dedovanju ali podaritvi nepremičnin in pravic na nepremičninah pripadajo občini, kjer je nepremičnina.

(2)Če so podedovane ali podarjene nepremičnine v več občinah, pripadajo prihodki od davka posameznim občinam, sorazmerno z vrednostjo posameznih delov nepremičnin, ki ležijo na njihovem območju.

(3)Prihodki od davka pri dedovanju ali podaritvi premičnin in premoženjskih ter drugih stvarnih pravic pripadajo občini, kjer je stalno prebivališče oziroma sedež davčnega zavezanca. Če davčni zavezanec nima stalnega prebivališča oziroma sedeža v Republiki Sloveniji, pripada davek občini, kjer ima začasno prebivališče. Če nima začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pripada davek občini, kjer ima darovalec oziroma je imel zapustnik ali zapustnica (v nadaljnjem besedilu: zapustnik) stalno prebivališče ali sedež.

(4)Tretji odstavek tega člena velja tudi za premičnine, premoženjske in druge stvarne pravice, ki so izven Republike Slovenije, če je imel zapustnik v času svoje smrti ali če je imel darovalec v času darovanja stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji.

(5)Če dediščina ali darilo obsega premičnine in nepremičnine, pripadajo prihodki od davka občinam v skladu z določbami prejšnjih odstavkov.

Davčne stopnje so različne glede na dedne redove, in sicer veljajo za: a)     II. dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci) Od vrednosti € Znaša davek: nad do €   %   €   10.000     5     10.000 50.000 500 + 6 nad 10.000 50.000 100.000 2.900 + 7 nad 50.000 100.000 200.000 6.400 + 8 nad 100.000 200.000 300.000 14.400 + 10 nad 200.000 300.000 400.000 24.400 + 12 nad 300.000 400.000   36.400 + 14 nad 400.000 Od vrednosti € Znaša davek: nad do € % € 10.000 5 10.000 50.000 500 + 6 nad 10.000 50.000 100.000 2.900 + 7 nad 50.000 100.000 200.000 6.400 + 8 nad 100.000 200.000 300.000 14.400 + 10 nad 200.000 300.000 400.000 24.400 + 12 nad 300.000 400.000 36.400 + 14 nad 400.000 b)     III. dedni red (dedi in babice) Od vrednosti € Znaša davek: nad do €   %   €   10.000     8     10.000 50.000 800 + 9 nad 10.000 50.000 100.000 4.400 + 10 nad 50.000 100.000 200.000 9.400 + 11 nad 100.000 200.000 300.000 20.400 + 13 nad 200.000 300.000 400.000 33.400 + 15 nad 300.000 400.000   48.400 + 17 nad 400.000 Od vrednosti € Znaša davek: nad do € % € 10.000 8 10.000 50.000 800 + 9 nad 10.000 50.000 100.000 4.400 + 10 nad 50.000 100.000 200.000 9.400 + 11 nad 100.000 200.000 300.000 20.400 + 13 nad 200.000 300.000 400.000 33.400 + 15 nad 300.000 400.000 48.400 + 17 nad 400.000 c)     vse druge osebe Od vrednosti € Znaša davek: nad do €   %   €   10.000     12     10.000 50.000 1.200 + 16 nad 10.000 50.000 100.000 7.600 + 20 nad 50.000 100.000 200.000 17.600 + 25 nad 100.000 200.000 300.000 42.600 + 30 nad 200.000 300.000 400.000 72.600 + 35 nad 300.000 400.000   107.600 + 39 nad 400.000 Od vrednosti € Znaša davek: nad do € % € 10.000 12 10.000 50.000 1.200 + 16 nad 10.000 50.000 100.000 7.600 + 20 nad 50.000 100.000 200.000 17.600 + 25 nad 100.000 200.000 300.000 42.600 + 30 nad 200.000 300.000 400.000 72.600 + 35 nad 300.000 400.000 107.600 + 39 nad 400.000

(1)Davka je oproščeno darilo ali dediščina, ki jo prejme:

1.      dedič ali dedinja (v nadaljnjem besedilu: dedič) prvega dednega reda oziroma obdarjenec ali obdarjenka (v nadaljnjem besedilu: obdarjenec), ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda,

2.      pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja, vendar le, če gre za darilo oziroma dediščino, ki je namenjena opravljanju take dejavnosti pravne osebe.

(2)Z zavezanci iz 1. točke prvega odstavka tega člena so izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti.

(3)Davek se ne plača od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine.

(4)Davek se ne plača od tistega dela nepremičnine, na katerem dedič ali obdarjenec po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice, pravice uporabe ali užitka.

(1)Davka ne plača dedič ali obdarjenec, ki se po določbah zakona, ki ureja kmetijska zemljišča, šteje za kmeta, če podeduje oziroma dobi v dar kmetijsko zemljišče. V zvezi s priznavanjem davčne oprostitve po prejšnjem stavku se gozdna zemljišča štejejo za kmetijska zemljišča. Davka na dediščine tudi ne plača dedič ali obdarjenec – prevzemnik kmetijskega gospodarstva, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dedovanje kmetijskih gospodarstev šteje za zaščiteno kmetijo, pa tudi v primerih, ko dedič ali obdarjenec – kmet podeduje ali dobi v dar celo kmetijo. Pri opredelitvi, kaj se šteje za kmetijo, se smiselno upošteva opredelitev zaščitene kmetije po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

(2)Če dedič ali obdarjenec, ki je bil na podlagi prejšnjega odstavka oproščen davka, podedovano ali podarjeno nepremičnino pred potekom petih let od pridobitve odtuji ali se v tem roku preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali ne obdeluje zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, se mu davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oziroma darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev po tem členu. Mnenje o tem, ali je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, izda upravni organ pristojen za kmetijske zadeve.

(3)Prejšnji odstavek ne velja za odtujitve, izvršene na podlagi sporazuma o izročitvi in razdelitvi premoženja po obligacijskem zakoniku, za odtujitve oziroma oddaje premoženja po zakonu, ki ureja preživninsko varstvo kmetov ter za odtujitve, izvedene zaradi agrarnih operacij po zakonu, ki ureja kmetijska zemljišča.

(4)Davka ne plača dedič ali obdarjenec, če gre za darilo ali dediščino, ki ima status kulturnega spomenika, pod pogojem, da podarjenega ali podedovanega kulturnega spomenika ne odtuji pred potekom 10 let in pod pogojem, da je kulturni spomenik dostopen za javnost ali da je namenjen izvajanju kulturnih dejavnosti, o čemer sklene dedič ali obdarjenec z ministrstvom, pristojnim za kulturo, sporazum z neomejenim trajanjem.

(1)Davka ne plača davčni zavezanec, ki podeduje ali dobi v dar prejeto premoženje in ga brez povračila odstopi državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava, ustanovljenim na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti, vendar, le, če je premoženje namenjeno izključno za nepridobitne namene prejemnika.

(2)Davek, plačan pred odstopom dediščine ali darila, se vrne, če je bil odstop izvršen v šestih mesecih po sprejemu dediščine ali darila.

(3)Če davčni zavezanec odstopi svoj dedni delež sodediču, se plača davek ob prenosu premoženja samo enkrat, tako da se oprosti plačilo davka tistemu dediču, ki je prvi prejel dediščino, davek pa se odmeri glede na razmerje med zapustnikom in dejanskim prejemnikom dediščine.

(1)Davek na dediščine in darila se davčnemu zavezancu odmeri z odločbo.

(2)Višina davka se ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti.

(3)Davčni urad lahko pod pogoji, ki jih zakon, ki ureja davčni postopek, določa za izdajo odločbe v preprostih zadevah, izda odločbo z odtisom žiga na sklepu o dedovanju, pogodbi ali drugem dokumentu.

(1)Davčni zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek, mora prejem darila napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek davčni zavezanec, ki prejme v dar nepremičnino, napove prejem darila pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži. Če nepremičnina leži na območju več davčnih uradov, davčni zavezanec napove prejem darila pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register.

(3)Če davčni zavezanec nima stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža v Republiki Sloveniji in ni vpisan v davčni register, napove darilo, ki obsega samo premično premoženje, pri davčnem uradu, kjer je darovalec vpisan v davčni register.

(4)Če darilo obsega premično in nepremično premoženje, davčni zavezanec napove to darilo pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži.

(5)V primerih iz petega odstavka 5. člena tega zakona, mora davčni zavezanec v davčni napovedi navesti vrednost že prejetih daril. Davčni urad v tem primeru odmeri davek od vrednosti vseh prejetih daril in, če je bil od prej napovedanih daril davek že odmerjen in plačan, ta davek upošteva pri odmeri nove davčne obveznosti.

(1)Davčni urad odmeri davek na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju. Če je predmet dedovanja nepremičnina, pošlje sodišče pravnomočni sklep o dedovanju davčnemu uradu, kjer je nepremičnina. Če zapuščina obsega samo premično premoženje ali če podedovane nepremičnine ležijo na območju več davčnih uradov, pošlje sodišče sklep o dedovanju davčnemu uradu, pri katerem je bil zapustnik vpisan v davčni register.

(2)Za davčnega zavezanca, ki nima stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža v Republiki Sloveniji, pošlje sodišče pravnomočni sklep o dedovanju, ki obsega premično premoženje, davčnemu uradu, kjer je zavezanec vpisan v davčni register, če ni vpisan, pa davčnemu uradu, kjer je bil zapustnik vpisan v davčni register. Za dediščino, ki obsega premično in nepremično premoženje, pošlje sodišče sklep o dedovanju davčnemu uradu, kjer nepremičnina leži.

(3)Ne glede na 13. člen tega zakona se ta člen smiselno uporablja tudi za odmero davka na volilo.

(1)Zavezanec, ki je prejel premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali darilne pogodbe za primer smrti, mora to pogodbo prijaviti v 15 dneh od sklenitve pogodbe pri davčnemu uradu na območju, kjer je to premoženje ali kjer je zavezanec vpisan v davčni register.

(2)Davčno napoved za odmero davka mora zavezanec vložiti v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri davčnem uradu, pri katerem je prijavil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali darilno pogodbo za primer smrti.

Davčni urad odmeri davek v 30 dneh po prejemu davčne napovedi oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Brez dokaza, da je plačan davek oziroma da obstojijo zakonsko določeni razlogi, zaradi katerih ni treba obračunati davka ali da darilna pogodba ni predmet odmere, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini.

(1)Če se pogodba, ki je podlaga za prenos premoženja sporazumno razdre, ali jo sodišče z odločbo izreče za neveljavno, ima davčni zavezanec pravico zahtevati, da se odločba o odmeri davka odpravi in da se mu davek, če je bil plačan, vrne. Če se razdre pogodba, katere predmet je bil prenos nepremičnine, se davek vrne le, če je bila sporazumno razdrta, preden je bil opravljen prenos nepremičnine.

(2)Če pogodbe ni mogoče izpolniti ali se izpolni samo deloma, ima davčni zavezanec pravico zahtevati, da se mu plačani davek vrne v celoti oziroma v ustreznem delu.

(3)V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena davčnemu zavezancu za vrnjeni znesek davka ne pripadajo obresti.

(1)Če je bila davčna osnova ugotovljena v skladu z drugim odstavkom 5. člena tega zakona, ima zavezanec v roku za pritožbo pravico zahtevati, da se namesto posplošene tržne vrednosti nepremičnin kot davčna osnova upošteva ocenjena posamična tržna vrednost nepremičnine.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka stroške cenitve nepremičnine nosi zavezanec.

Glede vseh vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek, in določbe zakona, ki ureja davčno službo.

Podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona predpiše minister ali ministrica, pristojen za finance.

(1)Z globo od 210 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki:

1.      ne vloži napovedi v predpisanem roku ali na predpisan način (13., 15. člen),

2.      ne prijavi darilne pogodbe za primer smrti ali ne prijavi pogodbe o dosmrtnem preživljanju (15. člen).

(2)Z globo od 1.600 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba zasebnega prava.

(3)Z globo od 420 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe zasebnega prava.

Do vzpostavitve podatkov o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin je ne glede na drugi odstavek 6. člena tega zakona davčna osnova vrednost nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času nastanka davčne obveznosti in je ugotovljena v odmernem postopku.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 1. točka 29. člena in 144. do 153. člen zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89, ter Uradni list RS, št. 48/90, 8/91, 7/93, 18/96 – ZDavP in 91/98 – ZDavP-C).

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2007. Št. 435-04/06-3/1 Ljubljana, dne 2. novembra 2006 EPA 1066-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.