18. člen ZDDD
(vračilo plačanega davka)
(1)Če se pogodba, ki je podlaga za prenos premoženja sporazumno razdre, ali jo sodišče z odločbo izreče za neveljavno, ima davčni zavezanec pravico zahtevati, da se odločba o odmeri davka odpravi in da se mu davek, če je bil plačan, vrne. Če se razdre pogodba, katere predmet je bil prenos nepremičnine, se davek vrne le, če je bila sporazumno razdrta, preden je bil opravljen prenos nepremičnine.
(2)Če pogodbe ni mogoče izpolniti ali se izpolni samo deloma, ima davčni zavezanec pravico zahtevati, da se mu plačani davek vrne v celoti oziroma v ustreznem delu.
(3)V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena davčnemu zavezancu za vrnjeni znesek davka ne pripadajo obresti.
- UPRS sodba I U 1277/2015Upravno sodišče RS · 2016
Tožbi je treba ugoditi že zato, ker ni pravilno ugotovljena višina davčne osnove. Ustavno sodišče je namreč z odločbo U-I-190/15-10 z dne 5. 5. 2016 razveljavilo drugi odstavek 5. člena ZDDD, ki je določal, da se vrednost v dar prejetega premoženja in s tem osnova za davek pri nepremičninah izračuna na podlagi posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, in ki je bil, kot je razvidno iz razlogov izpodbijane odločbe, podlaga za odločitev v konkretnem primeru. Trenutek stvarnopravnega prehoda lastništva v zemljiški knjigi namreč za nastanek davčne obveznosti res ni pomemben, je pa pomemben pri uveljavljanju vračila davka na podlagi določb 18. člena ZDDD, ki jim je po presoji sodišča treba slediti tudi pri odločanju v konkretnem primeru.
- UPRS sodba I U 1302/2015Upravno sodišče RS · 2015
Prvostopenjski organ je ob predhodnem preizkusu ugotovil, da predloga za obnovo postopka ni vložila upravičena oseba. V smislu 261. člena ZUP lahko namreč obnovo predlaga stranka upravnega postopka; organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša, pa lahko začne obnovo postopka po uradni dolžnosti. Iz podatkov spisa nesporno izhaja, da je bil davek na dediščine in darila odmerjen A.A. in da ga je ta tudi poravnal. Tožnik ni bil stranka omenjenega odmernega postopka, niti ni vstopil v že začet postopek kot pravni naslednik svojega prednika ter zato ni oseba, ki bi bila upravičena vložiti predlog za obnovo postopka.
- UPRS sodba I U 351/2015Upravno sodišče RS · 2015
Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikov zahtevek za odpis davčnega dolga iz naslova davka na dediščine in darila. V konkretnem primeru ni sporno, da so predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenil tožnik, nepremičnine in s tem premoženje. Spora tudi ni, da teče v tej zvezi sodni postopek in da tožnik zaradi sodnega postopka ne more razpolagati z nepremičninami iz pogodbe. Vendar to ne pomeni, da premoženja nima oziroma da to ne zadošča za poplačilo davka. Omenjena omejitev razpolaganja namreč ni absolutna, torej takšna, ki kadarkoli in v celoti preprečuje razpolaganje s premoženjem in s tem izpolnitev davčne obveznosti. Absolutne omejitve tožnikovega razpolaganja z nepremičninami tudi (še) ne izkazuje predložena sodna odločba. Zato je davčni organ premoženje iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju utemeljeno upošteval kot tožnikovo premoženje, iz katerega je mogoče plačati davčno obveznost, ter zato tožnikov predlog za odpis davčne obveznosti zavrnil. Kar pa ne pomeni, da je ostal tožnik za primer pravnomočne sodne razveze oziroma razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju brez pravnega varstva. Če namreč pogodbo, ki je podlaga za pren
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 31. 5. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1277/2015Upravno sodišče RS · 31. 5. 2016
Tožbi je treba ugoditi že zato, ker ni pravilno ugotovljena višina davčne osnove. Ustavno sodišče je namreč z odločbo U-I-190/15-10 z dne 5. 5. 2016 razveljavilo drugi odstavek 5. člena ZDDD, ki je določal, da se vrednost v dar prejetega premoženja in s tem osnova za davek pri nepremičninah izračuna na podlagi posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, in ki je bil, kot je razvidno iz razlogov izpodbijane odločbe, podlaga za odločitev v konkretnem primeru. Trenutek stvarnopravnega prehoda lastništva v zemljiški knjigi namreč za nastanek davčne obveznosti res ni pomemben, je pa pomemben pri uveljavljanju vračila davka na podlagi določb 18. člena ZDDD, ki jim je po presoji sodišča treba slediti tudi pri odločanju v konkretnem primeru.
- UPRS sodba I U 1302/2015Upravno sodišče RS · 24. 11. 2015
Prvostopenjski organ je ob predhodnem preizkusu ugotovil, da predloga za obnovo postopka ni vložila upravičena oseba. V smislu 261. člena ZUP lahko namreč obnovo predlaga stranka upravnega postopka; organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša, pa lahko začne obnovo postopka po uradni dolžnosti. Iz podatkov spisa nesporno izhaja, da je bil davek na dediščine in darila odmerjen A.A. in da ga je ta tudi poravnal. Tožnik ni bil stranka omenjenega odmernega postopka, niti ni vstopil v že začet postopek kot pravni naslednik svojega prednika ter zato ni oseba, ki bi bila upravičena vložiti predlog za obnovo postopka.
- UPRS sodba I U 351/2015Upravno sodišče RS · 29. 9. 2015
Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikov zahtevek za odpis davčnega dolga iz naslova davka na dediščine in darila. V konkretnem primeru ni sporno, da so predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenil tožnik, nepremičnine in s tem premoženje. Spora tudi ni, da teče v tej zvezi sodni postopek in da tožnik zaradi sodnega postopka ne more razpolagati z nepremičninami iz pogodbe. Vendar to ne pomeni, da premoženja nima oziroma da to ne zadošča za poplačilo davka. Omenjena omejitev razpolaganja namreč ni absolutna, torej takšna, ki kadarkoli in v celoti preprečuje razpolaganje s premoženjem in s tem izpolnitev davčne obveznosti. Absolutne omejitve tožnikovega razpolaganja z nepremičninami tudi (še) ne izkazuje predložena sodna odločba. Zato je davčni organ premoženje iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju utemeljeno upošteval kot tožnikovo premoženje, iz katerega je mogoče plačati davčno obveznost, ter zato tožnikov predlog za odpis davčne obveznosti zavrnil. Kar pa ne pomeni, da je ostal tožnik za primer pravnomočne sodne razveze oziroma razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju brez pravnega varstva. Če namreč pogodbo, ki je podlaga za pren