63. člen ZDDPO-2
(omejitev odbitka tujega davka)
(1)Odbitek iz 62. člena tega zakona ne sme preseči nižjega od:
1.zneska tujega davka na tuji dohodek, ki je bil končen in dejansko plačan; ali
2.zneska davka, ki bi ga bilo treba plačati po tem zakonu za tuje dohodke, če odbitek ne bi bil možen.
(2)Če ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka z drugo državo, se za končen tuji davek na dohodke iz te države šteje znesek tujega davka, izračunan po stopnji, določeni v mednarodni pogodbi.
(3)Zneska iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se računata po posameznih državah, v katerih imajo tuji dohodki svoj vir, in sicer za vsako državo posebej.
- UPRS sodba I U 805/2015Upravno sodišče RS · 2016
V določbah 62. in 63. člena ZDDPO-2 je glede odprave dvojnega obdavčenja uzakonjena metoda navadnega odbitka. Namen navedene metode je v tem, da Slovenija rezidentu ne prizna znižanja davčne obveznosti (ali vračila) od tujih dohodkov v višjem znesku, kot znaša davčna obveznost od tujih dohodkov v Sloveniji. Glede na metodo navadnega odbitka imajo rezidenti Slovenije po določbah ZDDPO-2 pravico, da od obveznosti za plačilo davka v Sloveniji odštejejo znesek davka, ki je bil plačan od dohodkov izven Slovenije. Odbitek davka po navedeni metodi je mogoč le, če so tuji dohodki v bruto znesku vključeni v davčno osnovo. Določba 67. člena ZDDPO-2 pa znesek odbitka dodatno omeji z višino siceršnje davčne obveznosti v davčnem obračunu rezidenta v Sloveniji.
- UPRS sodba I U 821/2015Upravno sodišče RS · 2016
Dokazno breme glede davčne obveznosti od tujih dohodkov v državi vira je na davčnem zavezancu. Zavezanec mora znesek davčne obremenitve v tujini dokazati z ustreznimi dokazili, iz katerih so razvidna vsa dejstva, ki se upoštevajo pri odločanju. Tako morajo dokazila vsebovati podatke glede davčne obveznosti izven Slovenije, o znesku tujega davka od tujih dohodkov, osnovi za plačilo davka in znesku davka, ki je bil plačan. Vsebovati morajo torej podatke, ki so podlaga za opredelitev, odmero in plačilo tujega davka in s tem podatke, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev, ki so predpisani za odbitek oziroma za vračilo tujega davka, to je vrsta tujega dohodka, vključenost v davčno osnovo rezidenta in dejansko plačilo davka v tujini. Polno dokazno vrednost ima le listina, ki izhaja od izdajatelja, v konkretnem primeru od nemškega davčnega organa. ZUP sicer dopušča, da stranka predloži namesto izvirnika fotokopijo. Vendar se v tem primeru od nje lahko zahteva, da pokaže oziroma predloži izvirno listino ter na tej podlagi ugotavlja skladnost prepisa oziroma fotokopije z izvirnikom (tretji odstavek 173. člena ZUP), stranka pa je dolžna, da izvirnik pokaže. Tožeča stranka, č
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 11. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 805/2015Upravno sodišče RS · 29. 11. 2016
V določbah 62. in 63. člena ZDDPO-2 je glede odprave dvojnega obdavčenja uzakonjena metoda navadnega odbitka. Namen navedene metode je v tem, da Slovenija rezidentu ne prizna znižanja davčne obveznosti (ali vračila) od tujih dohodkov v višjem znesku, kot znaša davčna obveznost od tujih dohodkov v Sloveniji. Glede na metodo navadnega odbitka imajo rezidenti Slovenije po določbah ZDDPO-2 pravico, da od obveznosti za plačilo davka v Sloveniji odštejejo znesek davka, ki je bil plačan od dohodkov izven Slovenije. Odbitek davka po navedeni metodi je mogoč le, če so tuji dohodki v bruto znesku vključeni v davčno osnovo. Določba 67. člena ZDDPO-2 pa znesek odbitka dodatno omeji z višino siceršnje davčne obveznosti v davčnem obračunu rezidenta v Sloveniji.
- UPRS sodba I U 821/2015Upravno sodišče RS · 19. 1. 2016
Dokazno breme glede davčne obveznosti od tujih dohodkov v državi vira je na davčnem zavezancu. Zavezanec mora znesek davčne obremenitve v tujini dokazati z ustreznimi dokazili, iz katerih so razvidna vsa dejstva, ki se upoštevajo pri odločanju. Tako morajo dokazila vsebovati podatke glede davčne obveznosti izven Slovenije, o znesku tujega davka od tujih dohodkov, osnovi za plačilo davka in znesku davka, ki je bil plačan. Vsebovati morajo torej podatke, ki so podlaga za opredelitev, odmero in plačilo tujega davka in s tem podatke, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev, ki so predpisani za odbitek oziroma za vračilo tujega davka, to je vrsta tujega dohodka, vključenost v davčno osnovo rezidenta in dejansko plačilo davka v tujini. Polno dokazno vrednost ima le listina, ki izhaja od izdajatelja, v konkretnem primeru od nemškega davčnega organa. ZUP sicer dopušča, da stranka predloži namesto izvirnika fotokopijo. Vendar se v tem primeru od nje lahko zahteva, da pokaže oziroma predloži izvirno listino ter na tej podlagi ugotavlja skladnost prepisa oziroma fotokopije z izvirnikom (tretji odstavek 173. člena ZUP), stranka pa je dolžna, da izvirnik pokaže. Tožeča stranka, č