84. člen ZMed-UPB1
Zaščita otrok in mladoletnikov
(1)Televizijski programi ne smejo predvajati pornografije in pretiranega nasilja, če bi lahko predvajanje resno škodovalo duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov.
(2)Predvajanje vsebin iz prejšnjega odstavka, ki utegne škodovati otrokom in mladoletnikom, je dopustno le pod pogojem, da je s tehničnimi sredstvi oziroma z zaščito omejeno tako, da otroci in mladoletniki do takšnih vsebin nimajo dostopa.
(3)Televizijski programi lahko predvajajo informativne in izobraževalne oddaje ter umetniška avdiovizualna dela, ki vključujejo prizore nasilja ali seksualnosti ob upoštevanju estetskih in etičnih meril, ki jih sami vnaprej določijo. Televizijski prizori, ki vključujejo nasilje ali seksualnost se lahko izjemoma predvajajo tudi v drugih oddajah, pod pogojem, da ne gre za vsebine, ki bi kršile estetska in etična merila iz prvega stavka. Pred začetkom predvajanja oddaj in del iz prvega stavka oziroma prizorov iz drugega stavka tega odstavka mora biti objavljeno akustično in vizualno opozorilo, da niso primerne za otroke in mladoletnike do 15. leta starosti, med njihovim predvajanjem pa morajo biti označene z ustreznim vizualnim simbolom.
(4)Estetska in etična merila za prikazovanje oddaj, del in prizorov ter merila za objavo opozoril iz prejšnjega odstavka določijo izdajatelji televizijskih programov s svojimi internimi pravili (etičnimi kodeksi), ki morajo biti ves čas javno dostopna. Pravila morajo opredeliti tudi pritožbene možnosti za gledalce, ki imajo pripombe glede izvajanja meril iz prejšnjega odstavka. Izdajatelji televizijskih programov morajo kopijo internih pravil poslati pristojnemu ministrstvu in Svetu za radiodifuzijo v 15 dneh od njihovega sprejetja in jih v enakem roku obvestiti o vsaki njihovi spremembi.
(5)Izdajatelji televizijskih programov morajo vsako leto posredovati pristojnemu ministrstvu in Svetu za radiodifuzijo poročilo o izvajanju internih pravil iz prejšnjega odstavka, ki mora vsebovati tudi podatke o prejetih pritožbah gledalcev in njihovi obravnavi, najkasneje do konca februarja za preteklo leto.
(6)Pristojni minister s podzakonskim predpisom določi vizualni simbol ter akustično in vizualno opozorilo iz tretjega odstavka tega člena in način njegovega objavljanja ter predpiše načrt za njegovo promocijo.
(7)Ob upoštevanju prvega odstavka in meril iz tretjega in četrtega odstavka lahko televizijski programi predvajajo tudi programske vsebine, v katerih prevladujejo prizori nasilja ali seksualnosti, v terminu med 24. in 5. uro.
(8)Pornografske vsebine v tiskanih publikacijah ter na oglasnih površinah so lahko ponujene le tako, da jih otroci in mladoletniki ne morejo videti in kupiti. Dostop do pornografskih vsebin v elektronskih publikacijah mora biti s tehničnimi sredstvi oziroma z zaščito omejen tako, da otroci in mladoletniki do njih ne morejo dostopati.
(9)Izvajanje prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in sedmega odstavka ter podzakonskega predpisa iz šestega odstavka tega člena spremljata pristojno ministrstvo in Svet za radiodifuzijo. Letno poročilo Sveta za radiodifuzijo Državnemu zboru mora vsebovati tudi oceno izvajanja določb prvega do sedmega odstavka tega člena.
(10)Inšpekcijski nadzor nad spoštovanjem določb osmega odstavka tega člena v časopisih in revijah ter elektronskih publikacijah, ki so mediji v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona, izvaja inšpektorat pristojnega ministrstva, Tržni inšpektorat Republike Slovenije pa v tiskanih in elektronskih publikacijah, ki niso mediji v skladu s tretjim odstavkom 2. člena zakona.
- VSRS Sklep X Ips 307/2012Vrhovno sodišče RS · 2013
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu. Vprašanje kršitev določb ZUP v postopku pred izdajo upravnega akta glede na okoliščine obravnavane zadeve ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. To vprašanje se namreč po vsebini nanaša na razlog zmotne presoje pravilnosti postopka pred izdajo upravnega akta (ne pa pravilnosti in zakonitosti sodnega postopka), ki pa na podlagi določbe prvega odstavka 85. člena ZUS-1 ni revizijski razlog. Ker navedenega vprašanja tudi ob morebitni vsebinski obravnavi revizije Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne bi presojalo, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po presoji Vrhovnega sodišča revident tudi ni izkazal odstopa od sodne prakse, glede katerega v potrditev svojih navedb ni navedel nobenih opravilnih številk zadev in tudi ni predložil nobenih sodnih odločb.
- UPRS sodba I U 1228/2011Upravno sodišče RS · 2012
Toženka je dejstva, ki so narekovala izrek ukrepa po tretjem odstavku 109. člena ZMed, ugotavljala sama in sicer na podlagi opravljene analize v odločbi podrobneje opisanih posnetkov resničnostne oddaje, ki jo je tudi žanrsko pravilno opredelila, opredelila pa se je tudi do njihove vsebine in podala oceno vpliva le-te v razmerju do otrok in mladostnikov oziroma njihove sposobnosti presoje. Strokovni mnenji sta ugotovitve toženke le potrdili, nikakor pa nista bili podlaga za izrečen ukrep.
- UPRS sodba I U 2079/2009Upravno sodišče RS · 2011
V obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Tožena stranka namreč ni ugotovila dejanskega stanja na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, temveč na podlagi dejanskega stanja, ki ga je v postopku sama ugotovila. Poleg tega je svojo odločitev oprla tudi na strokovni mnenji, s katerima tožeče stranke ni seznanila.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 2. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X Ips 307/2012Vrhovno sodišče RS · 20. 2. 2013
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu. Vprašanje kršitev določb ZUP v postopku pred izdajo upravnega akta glede na okoliščine obravnavane zadeve ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. To vprašanje se namreč po vsebini nanaša na razlog zmotne presoje pravilnosti postopka pred izdajo upravnega akta (ne pa pravilnosti in zakonitosti sodnega postopka), ki pa na podlagi določbe prvega odstavka 85. člena ZUS-1 ni revizijski razlog. Ker navedenega vprašanja tudi ob morebitni vsebinski obravnavi revizije Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne bi presojalo, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po presoji Vrhovnega sodišča revident tudi ni izkazal odstopa od sodne prakse, glede katerega v potrditev svojih navedb ni navedel nobenih opravilnih številk zadev in tudi ni predložil nobenih sodnih odločb.
- UPRS sodba I U 1228/2011Upravno sodišče RS · 13. 3. 2012
Toženka je dejstva, ki so narekovala izrek ukrepa po tretjem odstavku 109. člena ZMed, ugotavljala sama in sicer na podlagi opravljene analize v odločbi podrobneje opisanih posnetkov resničnostne oddaje, ki jo je tudi žanrsko pravilno opredelila, opredelila pa se je tudi do njihove vsebine in podala oceno vpliva le-te v razmerju do otrok in mladostnikov oziroma njihove sposobnosti presoje. Strokovni mnenji sta ugotovitve toženke le potrdili, nikakor pa nista bili podlaga za izrečen ukrep.
- UPRS sodba I U 2079/2009Upravno sodišče RS · 16. 3. 2011
V obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Tožena stranka namreč ni ugotovila dejanskega stanja na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, temveč na podlagi dejanskega stanja, ki ga je v postopku sama ugotovila. Poleg tega je svojo odločitev oprla tudi na strokovni mnenji, s katerima tožeče stranke ni seznanila.
- VSL sklep II Cp 3973/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2. 12. 2009
133. člen OZ vsebuje za konkretizacijo ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja. Namenjen je skrbi za varstvo naravnega okolja in preprečitvi takih posegov vanj, ki povzročajo neposredno nevarnost za življenje in zdravje ljudi (1. odst. 14. člena ZVO-1). Gre torej za posege človeka v naravno okolje (okoljski vidik), ki rušijo ravnovesje v naravi in s tem škodijo življenju in zdravju ljudi, kamor pa predvajanje neke oddaje ne sodi.
- UPRS Sodba U 1845/2002Upravno sodišče RS · 7. 1. 2004
Zakonodajalec ni predvidel, da bi morala biti metodologija izvajanja nadzora po določilu 3. odstavka 109. člena ZMed (Uradni list RS, št. 35/2001, 54/2002 - odločba US, 62/2003) sprejeta kot splošni predpis. Z vidika nadzorstvene funkcije tožene stranke po določilu 109. člena ZMed je bistveni dejanski dnevni oddajni čas. Ni vsa oglaševalska vsebina taksativno našteta v določilu 95. člena ZMed, ampak so v tem določilu navedene le druge oglaševalske vsebine in je to določilo dopolnilo k splošni opredelitvi oglaševalske vsebine po 1., 2. in 4. odstavku 46. člena ZMed. Upravni organ ima na podlagi določila 84. člena ZMed določeno polje proste presoje. Sodišče v upravnem sporu poseže v interpretacijo nedoločnih pojmov s strani upravnega organa, če je opredelitev teh nedoločnih pravnih pojmov očitno nerazumna. Za pravilno uporabo določila 3. odstavka 46. člena ZMed pa je bistveno vprašanje, ali gre za kontaktno oddajo, v kateri voditelj vabi gledalce, da pokličejo izključno v času med oddajo, ali pa gre za vabilo uporabnikom medija, da pokličejo kadar koli na določeno telefonsko številko, da dobijo določeno storitev za plačilo.