iuris
Predpis je prenehal veljati. Nadomeščen z: Zakon o spodbujanju investicij (ZSInv).
§ zakonZakon o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij (uradno prečiščeno besedilo) · ZSTNIIP-UPB1 · ne velja od 1. 7. 2018

7. člen ZSTNIIP-UPB1

(cilji in pogoji dodeljevanja spodbud)

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 6. 10. 2015Vse odločbe ↓
  • UPRS sodba I U 2026/2014Upravno sodišče RS · 2015

    V konkretni zadevi je ocenjevalna komisija tista, ki je glede na določbe javnega razpisa in Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije pristojna ter ji je zaupana strokovna ocena prijavljenih investicij. Komisija mora delovati strokovno in nepristransko. Njena ocena temelji na kriterijih javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.

  • UPRS sodba I U 610/2013Upravno sodišče RS · 2014

    Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prijave na razpis obravnavala komisija kot celota. Iz predloga za dodelitev sredstev nesporno sledi, da sta bila ocenjevalca dva (od članov komisije) ter da je komisija zgolj povzela točkovanje obeh ocenjevalcev in na tej podlagi oblikovala predlog odločitve. To za strokovno oceno prijave na javni razpis ne zadošča, saj je po določbah razpisa kot Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije komisija tista, ki ocenjuje. Komisija je dolžna rezultate ocenjevanja pregledati, o njih razpravljati in nato podati lastno oceno prijave. Še pred tem pa je za to, da je takšna ocena sploh možna, potrebno, da posamezni ocenjevalec poda mnenje k vsaki oceni, da ocenjevalca še pred predložitvijo ocen komisiji oceni uskladita ter da nato predstavita skupno stališče komisije, ki sprejme končno oceno. Šele na ta način je zagotovljeno objektivno in hkrati enako obravnavanje prijaviteljev. Enakosti med prijavitelji ni zadoščeno s tem, da se vse prijave ocenjujejo s strani samo dveh ocenjevalcev in s tem na enak način (nepravilno). Poleg enakosti je potrebna tudi zadostna stopnja objektivnosti na strani tistega, ki ocenjuje. Ta pa ne more biti dose

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 17. 10. 2006
Povezano: sklici 2Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 10. 2015
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • UPRS sodba I U 2026/2014
    Upravno sodišče RS · 6. 10. 2015

    V konkretni zadevi je ocenjevalna komisija tista, ki je glede na določbe javnega razpisa in Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije pristojna ter ji je zaupana strokovna ocena prijavljenih investicij. Komisija mora delovati strokovno in nepristransko. Njena ocena temelji na kriterijih javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.

  • UPRS sodba I U 610/2013
    Upravno sodišče RS · 10. 6. 2014

    Iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prijave na razpis obravnavala komisija kot celota. Iz predloga za dodelitev sredstev nesporno sledi, da sta bila ocenjevalca dva (od članov komisije) ter da je komisija zgolj povzela točkovanje obeh ocenjevalcev in na tej podlagi oblikovala predlog odločitve. To za strokovno oceno prijave na javni razpis ne zadošča, saj je po določbah razpisa kot Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije komisija tista, ki ocenjuje. Komisija je dolžna rezultate ocenjevanja pregledati, o njih razpravljati in nato podati lastno oceno prijave. Še pred tem pa je za to, da je takšna ocena sploh možna, potrebno, da posamezni ocenjevalec poda mnenje k vsaki oceni, da ocenjevalca še pred predložitvijo ocen komisiji oceni uskladita ter da nato predstavita skupno stališče komisije, ki sprejme končno oceno. Šele na ta način je zagotovljeno objektivno in hkrati enako obravnavanje prijaviteljev. Enakosti med prijavitelji ni zadoščeno s tem, da se vse prijave ocenjujejo s strani samo dveh ocenjevalcev in s tem na enak način (nepravilno). Poleg enakosti je potrebna tudi zadostna stopnja objektivnosti na strani tistega, ki ocenjuje. Ta pa ne more biti dose