17. člen

(1)Investicijsko vzdrževanje se načrtuje: – v obdobjih, ki jih je predpisal ali priporočil proizvajalec v navodilih za vzdrževanje, – če se s tekočim vzdrževanjem ugotovijo odstopanja od referenčnih vrednosti posameznih parametrov elementov, naprav, sistemov ali sestavnih delov proge, ki so večja od s tehničnimi predpisi dovoljenih vrednosti, nadaljnje poslabševanje pa bi lahko pripeljalo do stanja nevarnosti, – če se napake na elementih, napravah, sistemih ali sestavnih delih prog ponavljajo in jih ni mogoče odpraviti s posegi tekočega vzdrževanja, – če se ugotovijo druge pomanjkljivosti (propadanje, rušenje, obraba, večja od predvidene, ipd.), ki jih je smotrno rešiti celovito in dolgoročno, – če se na podlagi izkustvenih metod ugotovi potreba po zamenjavi, obnovi ali drugem večjem posegu na elementu, napravi, sistemu ali sestavnem delu proge, ki zaradi vsebine, obsega del in/ali potrebnih virov, ni uvrščena v tekoče vzdrževanje.

(2)Pri načrtovanju investicijskega vzdrževanja je potrebno upoštevati tudi naslednja merila: – zniževanje stroškov tekočega vzdrževanja in – izboljšanje tehničnih in ekonomskih pogojev izvajanja transportnih storitev.

(3)Odločitev za investicijsko vzdrževanje mora biti ocenjena tudi s strateško-razvojnega in ekonomskega vidika.