22. člen ZPre-1
(izjeme pri obveznosti dati prevzemno ponudbo)
(1)Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, ni dolžna dati prevzemne ponudbe, če ga je dosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev: 1. na podlagi neodplačnega posla, sklenjenega med zakoncema, zunajzakonskima partnerjema, partnerjema v registrirani istospolni skupnosti ali osebami, ki so v sorodstvu v ravni vrsti do vključno tretjega kolena, ali na podlagi razdelitve premoženja ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze, ob prenehanju zunajzakonske skupnosti ali registrirane istospolne partnerske skupnosti; 2. na podlagi dedovanja; 3. pri izvedbi združitve ali delitve delniške družbe z zamenjavo za vrednostne papirje pravne osebe, ki je zaradi združitve ali delitve prenehala, če namen združitve ali delitve ni bil prevzem ciljne družbe; 4. zaradi prenosa vrednostnih papirjev s prevzemnika po izvedeni prevzemni ponudbi na osebe, ki so ali za katere se šteje, da so pri njej delovale usklajeno, ali na koncernsko povezane družbe; 5. s pridobitvijo večinskega deleža v prevzemniku, katere namen ni bil prevzem ciljne družbe, ali 6. s pridobitvijo vrednostnih papirjev, ki so ji bili izročeni kot vložki pri ustanovitvi ali povečanju njenega osnovnega kapitala in ki ima položaj holdinške družbe; 7. na podlagi izvršljive odločbe, izdane v kazenskem oziroma prekrškovnem postopku.
(2)Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, tudi ni dolžna dati prevzemne ponudbe: 1. če ga je dosegla zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala družbe z umikom delnic, izvedenega na podlagi sklepa skupščine, pri sprejetju katerega ni sodelovala, ali 2. če je delež glasovalnih pravic drugega delničarja ali drugih delničarjev, ki skupaj tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v ciljni družbi višji od deleža te osebe.
(3)Oseba, ki je kot upnik zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja dosegla prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag s pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki je v postopku zaradi insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, ni dolžna dati prevzemne ponudbe. Obveznost dati prevzemno ponudbo te osebe nastane ob prvi nadaljnji pridobitvi vrednostnih papirjev ciljne družbe izven postopka zaradi insolventnosti.
(4)Agencija lahko opredeli podrobnejša merila glede pridobitve vrednostnih papirjev iz 3., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena.
(5)Za osebo, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo po prvem ali drugem odstavku tega člena, nastane obveznost dati prevzemno ponudbo po tem zakonu ob prvi nadaljnji pridobitvi teh vrednostnih papirjev, razen če prevzemnega praga ne dosega več.
(6)Oseba, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo po prvem, drugem ali tretjem odstavku tega člena, mora o tem obvestiti agencijo v roku treh delovnih dni od nastopa okoliščin iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, razen v primeru iz 7. točke prvega odstavka tega člena, ko mora agencijo obvestiti nemudoma, ko je obveščena o pridobitvi vrednostnih papirjev.
- UPRS Sodba I U 426/2016-15Upravno sodišče RS · 2017
Glede na zakonsko dikcijo oblika sporazuma v smislu prvega odstavka 8. člena ZPre-1 ni pomembna. Bistveno je soglasje volj in na tej podlagi temelječe sodelovanje med udeleženimi osebami s ciljem pridobiti ali utrditi kontrolo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe. Določbe 22. člena ZPre-1 veljajo tudi v primeru usklajenega delovanja po 8. členu ZPre-1. Zakon veže položaj prevzema in doseganja prevzemnega praga tako na delovanje posamezne osebe (prevzemnika) kot na usklajeno delovanje več oseb. Indično sklepanje predstavlja v danih okoliščinah primera metodološko pravilen pristop. Toženka nikjer v izpodbijani odločbi ne zatrjuje, da bi razpolagala z direktnimi dokazi (kot bi bil na primer obstoj pisnega sporazuma). Pojma usklajenega delovanja po prvem odstavku 8. člena ZPre-1 ne gre enačiti samo s takšnim delovanjem, ki kaže na različne (bolj ali manj splošne) skupne interese udeleženih oseb oziroma, ki temelji na njihovi osebni ali družinski povezanosti, znanstvih in podobno. Vendarle mora biti pri usklajenem delovanju po določbah ZPre-1 v povezavi s sodelovanjem udeleženih oseb izkazan tudi cilj pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo ali
- VSL sodba I Cpg 748/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
V primeru izključitve manjšinskih delničarjev po ZPre-1 je glavni delničar lahko tudi konzorcij delničarjev. Vprašanje, na katero izmed družb organiziranih v konzorciju bodo prenesene delnice manjšinskih delničarjev, je predmet medsebojnega dogovora članov konzorcija. Prenos delnic znotraj udeležencev konzorcija na posameznika iz konzorcialne skupine namreč ne pomeni nadaljnjega pridobivanja delnic, ampak zgolj lokacijo med udeleženci, ki so prevzem že izvršili.
- VSK sodba Cpg 91/2009Višje sodišče v Kopru · 2009
Vsebino prvega odstavka 64. čl. ZPre-1 je po oceni pritožbenega sodišča pravilno interpretirati tako, da je prevzemnik poleg ciljne družbe procesno legitimiran samo, če tožeča stranka poleg tožbe za razveljavitev sklepa skupščine uveljavlja tudi ugotovitveni ali prepovedni zahtevek oziroma morebitni predlog za zavarovanje ali prisilno izvršitev tožbenih zahtevkov. Kaznivo in protipravno stanje nastopi le tedaj, ko oseba ne da prevzemne ponudbe, pa bi jo po zakonu morala dati (čl. 12, 22/4, 75 in 76 ZPre-1).
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 16. 7. 2026 · trenutno
- 17. 2. 2026 – 15. 7. 2026
- 18. 5. 2012 – 16. 2. 2026
- 17. 2. 2012 – 17. 5. 2012
- 3. 8. 2006 – 16. 2. 2012
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 10. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 426/2016-15Upravno sodišče RS · 10. 10. 2017besedilo 2012–2026
Glede na zakonsko dikcijo oblika sporazuma v smislu prvega odstavka 8. člena ZPre-1 ni pomembna. Bistveno je soglasje volj in na tej podlagi temelječe sodelovanje med udeleženimi osebami s ciljem pridobiti ali utrditi kontrolo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe. Določbe 22. člena ZPre-1 veljajo tudi v primeru usklajenega delovanja po 8. členu ZPre-1. Zakon veže položaj prevzema in doseganja prevzemnega praga tako na delovanje posamezne osebe (prevzemnika) kot na usklajeno delovanje več oseb. Indično sklepanje predstavlja v danih okoliščinah primera metodološko pravilen pristop. Toženka nikjer v izpodbijani odločbi ne zatrjuje, da bi razpolagala z direktnimi dokazi (kot bi bil na primer obstoj pisnega sporazuma). Pojma usklajenega delovanja po prvem odstavku 8. člena ZPre-1 ne gre enačiti samo s takšnim delovanjem, ki kaže na različne (bolj ali manj splošne) skupne interese udeleženih oseb oziroma, ki temelji na njihovi osebni ali družinski povezanosti, znanstvih in podobno. Vendarle mora biti pri usklajenem delovanju po določbah ZPre-1 v povezavi s sodelovanjem udeleženih oseb izkazan tudi cilj pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo ali
- VSL sodba I Cpg 748/2010Višje sodišče v Ljubljani · 5. 10. 2010besedilo 2006–2012
V primeru izključitve manjšinskih delničarjev po ZPre-1 je glavni delničar lahko tudi konzorcij delničarjev. Vprašanje, na katero izmed družb organiziranih v konzorciju bodo prenesene delnice manjšinskih delničarjev, je predmet medsebojnega dogovora članov konzorcija. Prenos delnic znotraj udeležencev konzorcija na posameznika iz konzorcialne skupine namreč ne pomeni nadaljnjega pridobivanja delnic, ampak zgolj lokacijo med udeleženci, ki so prevzem že izvršili.
- VSK sodba Cpg 91/2009Višje sodišče v Kopru · 29. 5. 2009besedilo 2006–2012
Vsebino prvega odstavka 64. čl. ZPre-1 je po oceni pritožbenega sodišča pravilno interpretirati tako, da je prevzemnik poleg ciljne družbe procesno legitimiran samo, če tožeča stranka poleg tožbe za razveljavitev sklepa skupščine uveljavlja tudi ugotovitveni ali prepovedni zahtevek oziroma morebitni predlog za zavarovanje ali prisilno izvršitev tožbenih zahtevkov. Kaznivo in protipravno stanje nastopi le tedaj, ko oseba ne da prevzemne ponudbe, pa bi jo po zakonu morala dati (čl. 12, 22/4, 75 in 76 ZPre-1).