iuris
§ zakonZakon o prevzemih · ZPre-1 · velja od 11. 8. 2006

22. člen ZPre-1

(izjeme pri obveznosti dati prevzemno ponudbo)

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 10. 10. 2017Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 426/2016-15Upravno sodišče RS · 2017

    Glede na zakonsko dikcijo oblika sporazuma v smislu prvega odstavka 8. člena ZPre-1 ni pomembna. Bistveno je soglasje volj in na tej podlagi temelječe sodelovanje med udeleženimi osebami s ciljem pridobiti ali utrditi kontrolo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe. Določbe 22. člena ZPre-1 veljajo tudi v primeru usklajenega delovanja po 8. členu ZPre-1. Zakon veže položaj prevzema in doseganja prevzemnega praga tako na delovanje posamezne osebe (prevzemnika) kot na usklajeno delovanje več oseb. Indično sklepanje predstavlja v danih okoliščinah primera metodološko pravilen pristop. Toženka nikjer v izpodbijani odločbi ne zatrjuje, da bi razpolagala z direktnimi dokazi (kot bi bil na primer obstoj pisnega sporazuma). Pojma usklajenega delovanja po prvem odstavku 8. člena ZPre-1 ne gre enačiti samo s takšnim delovanjem, ki kaže na različne (bolj ali manj splošne) skupne interese udeleženih oseb oziroma, ki temelji na njihovi osebni ali družinski povezanosti, znanstvih in podobno. Vendarle mora biti pri usklajenem delovanju po določbah ZPre-1 v povezavi s sodelovanjem udeleženih oseb izkazan tudi cilj pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo ali

  • VSL sodba I Cpg 748/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010

    V primeru izključitve manjšinskih delničarjev po ZPre-1 je glavni delničar lahko tudi konzorcij delničarjev. Vprašanje, na katero izmed družb organiziranih v konzorciju bodo prenesene delnice manjšinskih delničarjev, je predmet medsebojnega dogovora članov konzorcija. Prenos delnic znotraj udeležencev konzorcija na posameznika iz konzorcialne skupine namreč ne pomeni nadaljnjega pridobivanja delnic, ampak zgolj lokacijo med udeleženci, ki so prevzem že izvršili.

  • VSK sodba Cpg 91/2009Višje sodišče v Kopru · 2009

    Vsebino prvega odstavka 64. čl. ZPre-1 je po oceni pritožbenega sodišča pravilno interpretirati tako, da je prevzemnik poleg ciljne družbe procesno legitimiran samo, če tožeča stranka poleg tožbe za razveljavitev sklepa skupščine uveljavlja tudi ugotovitveni ali prepovedni zahtevek oziroma morebitni predlog za zavarovanje ali prisilno izvršitev tožbenih zahtevkov. Kaznivo in protipravno stanje nastopi le tedaj, ko oseba ne da prevzemne ponudbe, pa bi jo po zakonu morala dati (čl. 12, 22/4, 75 in 76 ZPre-1).

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 11. 2. 2026
Različice besedila: 5Pokaži ▾
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 10. 2017
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • UPRS Sodba I U 426/2016-15
    Upravno sodišče RS · 10. 10. 2017besedilo 2012–2026

    Glede na zakonsko dikcijo oblika sporazuma v smislu prvega odstavka 8. člena ZPre-1 ni pomembna. Bistveno je soglasje volj in na tej podlagi temelječe sodelovanje med udeleženimi osebami s ciljem pridobiti ali utrditi kontrolo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe. Določbe 22. člena ZPre-1 veljajo tudi v primeru usklajenega delovanja po 8. členu ZPre-1. Zakon veže položaj prevzema in doseganja prevzemnega praga tako na delovanje posamezne osebe (prevzemnika) kot na usklajeno delovanje več oseb. Indično sklepanje predstavlja v danih okoliščinah primera metodološko pravilen pristop. Toženka nikjer v izpodbijani odločbi ne zatrjuje, da bi razpolagala z direktnimi dokazi (kot bi bil na primer obstoj pisnega sporazuma). Pojma usklajenega delovanja po prvem odstavku 8. člena ZPre-1 ne gre enačiti samo s takšnim delovanjem, ki kaže na različne (bolj ali manj splošne) skupne interese udeleženih oseb oziroma, ki temelji na njihovi osebni ali družinski povezanosti, znanstvih in podobno. Vendarle mora biti pri usklajenem delovanju po določbah ZPre-1 v povezavi s sodelovanjem udeleženih oseb izkazan tudi cilj pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo ali

  • VSL sodba I Cpg 748/2010
    Višje sodišče v Ljubljani · 5. 10. 2010besedilo 2006–2012

    V primeru izključitve manjšinskih delničarjev po ZPre-1 je glavni delničar lahko tudi konzorcij delničarjev. Vprašanje, na katero izmed družb organiziranih v konzorciju bodo prenesene delnice manjšinskih delničarjev, je predmet medsebojnega dogovora članov konzorcija. Prenos delnic znotraj udeležencev konzorcija na posameznika iz konzorcialne skupine namreč ne pomeni nadaljnjega pridobivanja delnic, ampak zgolj lokacijo med udeleženci, ki so prevzem že izvršili.

  • VSK sodba Cpg 91/2009
    Višje sodišče v Kopru · 29. 5. 2009besedilo 2006–2012

    Vsebino prvega odstavka 64. čl. ZPre-1 je po oceni pritožbenega sodišča pravilno interpretirati tako, da je prevzemnik poleg ciljne družbe procesno legitimiran samo, če tožeča stranka poleg tožbe za razveljavitev sklepa skupščine uveljavlja tudi ugotovitveni ali prepovedni zahtevek oziroma morebitni predlog za zavarovanje ali prisilno izvršitev tožbenih zahtevkov. Kaznivo in protipravno stanje nastopi le tedaj, ko oseba ne da prevzemne ponudbe, pa bi jo po zakonu morala dati (čl. 12, 22/4, 75 in 76 ZPre-1).