12. člen ZDMV-UPB2

Davka na motorna vozila ne vštevata v osnovo za DDV po 21. členu ZDDV le uvoznik motornih vozil in proizvajalec motornih vozil.

Zakon o davku na motorna vozila ureja davčno obveznost proizvajalca oziroma uvoznika motornih vozil. Samo v povezavi s to davčno obveznostjo je razlagati določbo 12. člena Zakona o davku na motorna vozila, ki je določala, da se davek od motornih vozil ne všteva v osnovo za DDV.

Tožniku (kot uvozniku motornih vozil) je ob uvozu moral biti obračunan DDV od osnove, ki DMV ni vključevala. Pri nadaljnji prodaji (uvoženih) motornih vozil pa je tožnik bil dolžan obračunati DDV kot trgovec po davčni stopnji iz 21. člena ZDDV. Ker gre za obračun DDV, ki se nanaša na promet blaga (iz 1. tč. 3. člena ZDDV) ter ne na uvoz (iz 2. tč. 3. člena ZDDV), pri obračunu tega DDV tožnik ne nastopa več kot uvoznik (na katerega se nanašajo določbe ZDMV), pač pa kot trgovec, zato zanj ZDMV (in tudi določba 12. člena tega zakona) v tem drugem primeru ne velja. Določba 12. člena ZDMV se torej uporabi le v primeru obračuna DDV pri uvozu in pri prvi prodaji novih motornih vozil domačih proizvajalcev (kajti za nova vozila sta le uvoznik in domači proizvajalec, ki vozilo prvič daje v promet, zavezanca, na katera se zakon nanaša), v drugih primerih pa ne.

Na podlagi 43. člena ZDDV sicer pridobi davčni zavezanec z dnem veljavnosti registracije za davek na dodano vrednost pravico do sorazmernega odbitka vstopnega davka za blago, ki ga ima na zalogi na dan pred veljavnostjo registracije, vendar pa po določbi 78. člena ZDDV davčni zavezanec ne pridobi pravice do sorazmernega odbitka vstopnega davka za blago, ki ga je nabavil pred začetkom uporabe tega zakona. Navedeno po presoji sodišča velja tudi glede (ne)možnosti obračunati DDV po 44. členu ZDDV pri prodaji rabljenih motornih vozil, ki jih je imel trgovec na zalogi 30.6.1999 ali jih je nabavil po 1.7.1999, pa jih je dobavitelj nabavil še v ureditvi prometnega davka. V primeru prodaje novega osebnega vozila, ki ga je tožnik kot prodajalec nabavil od uvoznika, se v osnovo za DDV v skladu z 21. členom ZDDV všteva tudi DMV, ki ga je plačal uvoznik. Določbo 12. člena ZDMV je mogoče razumeti le in zgolj v povezavi z določbami ostalih členov ZDMV in se zato ta določba lahko uporablja le za davčne zavezance iz 4. člena ZDMV, to pa sta proizvajalec in uvoznik, ne pa za nadaljnji promet motornih vozil.

DMV se pri prodaji novih motornih vozil všteva v osnovo za obračun DDV. Določbo 12. člena ZDMV, da se DMV ne všteva v osnovo za obračun DDV, je treba razlagati v povezavi z ostalimi določbami ZDMV, zlasti z določbo 1. odstavka 4. člena ZDMV, ki kot zavezanca za obračunavanje in plačevanje tega davka določba proizvajalca oz. uvoznika motornih vozil. Tožnik pa ni ne proizvajalec ne uvoznik spornih motornih vozil, zato pri prodaji le - teh neupravičeno in v nasprotju z določbo 21. člena ZDDV, ki določa kaj je davčna osnova za DDV, v osnovo za DDV ni vštel DMV. Davčno osnovo pri prometu rabljenih motornih vozil (tako v primeru, ko gre za nabavo rabljenih motornih vozil zaradi nadaljnje prodaje, kot tudi pri komisijski prodaji) predstavlja prodajna cena blaga (motornega vozila).

Glede na splošno določbo 21.člena ZDDV, je določbo 12. člena ZDMV razumeti kot specialno določbo le in zgolj v povezavi z določbami ostalih členov ZDMV in se zato ta določba lahko uporablja le za davčne zavezance iz 4. člena ZDMV, to pa sta proizvajalec in uvoznik, ne pa za nadaljnji promet motornih vozil.