Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev

Ta pravilnik določa minimalne tehnične zahteve za izvajanje socialnovarstvenih storitev: – pomoč družini na domu v skladu s 15. členom Zakona o socialnem varstvu, – institucionalnega varstva v skladu s 16. členom Zakona o socialnem varstvu, – vodenje, varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji (v nadaljnjem besedilu: storitev VDC) v skladu s 17. členom Zakona o socialnem varstvu, – podpora v skupnosti za odrasle osebe v skladu s 16. a členom Zakona o socialnem varstvu, – podpora v skupnosti za mladoletne osebe do 18. leta (v nadaljnjem besedilu: podpora mladoletni osebi) v skladu s 16. c členom Zakona o socialnem varstvu. Ta pravilnik velja za vse izvajalce socialnovarstvenih storitev, ne glede na to ali so izvajalci fizične ali pravne osebe. Ta pravilnik ureja tudi minimalne tehnične zahteve za izvajanje dejavnosti, ki jo na podlagi določbe 49. člena Zakona o socialnem varstvu opravljajo centri za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD).

Pomoč družini na domu opravljajo: - CSD, domovi starejših občanov (v nadaljnjem besedilu: DSO), varstveno delovni centri (v nadaljnjem besedilu: VDC) in drugi zavodi. Institucionalno varstvo se opravlja v: - zavodih za usposabljanje, - VDC, - posebnih socialnih zavodih, - DSO, - drugi družini in - drugih organiziranih oblikah. Storitev VDC se opravlja v: - socialnovarstvenih zavodih, - zavodih za usposabljanje in - v drugih organiziranih oblikah. Institucionalno varstvo se opravlja celodnevno ali dnevno. Podporo v skupnosti za odrasle osebe in podporo mladoletni osebi opravljajo: – posebni socialnovarstveni zavodi, – varstveno delovni centri, – zavodi za usposabljanje, – pravne osebe zasebnega prava s statusom nevladne organizacije v javnem interesu na področju socialnega varstva ali invalidskega varstva, – invalidska podjetja.

CSD opravlja: - socialnovarstvene storitve v skladu z določbami Zakona o socialnem varstvu in drugimi zakoni, - javna pooblastila in druge naloge v skladu z drugimi zakoni ter - socialnovarstvene programe.

Objekti, v katerih se opravljajo socialnovarstvene storitve, morajo biti grajeni ali rekonstruirani v skladu z zahtevami Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr, 65/20 in 15/21 – ZDUOP), predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, Pravilnika o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št. 41/18) ter slovenskih standardov SIST ISO TR 9527 in SIST ISO 4190-5:2012. Za prostore in opremo za uresničevanje programa zdravstvenega varstva in programa vzgoje in izobraževanja se uporabljajo normativi in standardi za zdravstveno varstvo oziroma vzgojo in izobraževanje.

Minimalne tehnične zahteve veljajo za lokacijo, stavbno zemljišče in objekte vseh izvajalcev storitev iz 2. in 3. člena tega pravilnika, razen za izvajalce storitve institucionalnega varstva v drugi družini ali v drugih organiziranih oblikah izvajalce storitve podpore v skupnosti za odrasle osebe in izvajalce storitve podpore mladoletni osebi. Določba prejšnjega odstavka ne velja tudi za izvajalce storitve vodenja in varstva ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, kadar storitev izvajajo v drugih objektih oziroma prostorih izven svojih objektov. Minimalne tehnične zahteve, ki veljajo za prostore in opremo, so navedene v posebnih poglavjih tega pravilnika.

Makrolokacija objekta je določena v skladu s prostorskimi ureditvenimi zahtevami lokalnih skupnosti in mrežo socialnovarstvenih objektov po Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010. Makrolokacijska pogoja sta: - vključitev objekta v urbana naselja in - urejena prometna infrastruktura z možnostjo javnega prevoza.

Mikrolokacija določa stavbno zemljišče za postavitev objekta v skladu z zazidalnim načrtom. Mikrolokacijske razmere so: - komunalna opremljenost zemljišča, - konfiguracija zemljišča glede na dostopnost za gibalno ovirane ljudi, - smer objekta glede na osončenost, osvetljenost, vetrovnost itd. in - urejenost neposredne okolice z možnostjo ozelenitve in ureditve površin za rekreacijo in počitek. Stavbno zemljišče zajema zemljišče pod objektom ter funkcionalno zemljišče, ki ga sestavljajo komunikacijske površine (dostopi, dovozi, parkirišča), gospodarsko dvorišče ter zelene in rekreacijske površine. Dostopi za pešce morajo biti varni in ločeni od motornega prometa. Parkirni prostori so lahko zunanji (odmaknjeni od objekta) in/ali notranji (v kletnih prostorih objekta). Najmanj eno parkirno mesto mora biti namenjeno in označeno za vozila invalidov.

Objekti in prostori, v katerem se opravljajo socialnovarstvene storitve in dejavnost CSD, morajo biti dostopni in zasnovani tako, da ustrezajo psihofizičnim in zdravstvenim potrebam uporabnikov ter izvajanju strokovnega dela delavcev. Prostori morajo biti v bližini pošte, banke, zdravstvenega doma in drugih objektov s podobnim namenom. Objekt, v katerem se opravlja storitev institucionalnega varstva za uporabnike storitve VDC, je praviloma ločen od objekta, v katerem storitev opravlja storitev VDC. Če to objektivno ni izvedljivo, se storitvi lahko opravljata v istem objektu, vendar v ločenih prostorih.

V objektu se obvezno ločijo vhodi po namenu: - glavni vhod, - gospodarski vhod, - stranski vhodi. Glavni vhod v objekt mora biti ustrezno oblikovan in zaščiten pred vremenskimi vplivi. Omogočen mora biti dostop za intervencijska vozila. Horizontalne komunikacije morajo biti ločene in prilagojene namenu posameznih prostorskih sklopov. Hodniki morajo biti široki najmanj 200 cm in obojestransko opremljeni z oprijemalnimi ročaji na višini 90 cm za odrasle in na višini 75 cm za otroke. Steklene stenske površine in steklena vrata ob horizontalnih komunikacijah, ki morajo biti iz varnostnega stekla, je treba vidno varnostno označiti, v primeru francoskih oken pa mora biti nameščena zunanja zaščita v višini balkonske ograje. Spodnji rob steklenih površin mora biti v okviru ali parapetu višine najmanj 20 cm od tal. Talne obloge horizontalnih komunikacij ne smejo drseti, kadar so mokre. Zaradi čiščenja naj bo material za talne obloge enostaven za vzdrževanje in ustrezno zaključen ob stenah. Ne glede na četrti odstavek tega člena se za objekte, grajene pred letom 2000, upošteva, da morajo biti hodniki široki najmanj 160 cm.

Vertikalne komunikacije morajo ustrezati drugemu odstavku 17. člena ZGO-1-UPB1. Objekt, ki nima vseh prostorov v pritličju, mora biti opremljen z najmanj enim osebnim dvigalom, katerega kabina je ustrezne velikosti in opremljena. Klicne tipke morajo biti na višini do 120 cm od tal in tako oblikovane, da jih lahko uporabljajo gibalno in senzorno ovirani ljudje. V objektih, v katerih se opravljajo storitve iz 2. člena tega pravilnika, so lahko prostori za opravljanje storitev predvideni v največ petih etažah, ki so povezane z vertikalnimi komunikacijami. Stopniščne rame z ustrezno dimenzioniranimi stopnicami morajo biti široke najmanj 120 cm z največ 10 stopnicami med podesti in obojestransko opremljene z oprijemalnimi ročaji, ki se končujejo vodoravno ob zadnji stopnici.

Deli bivalnih prostorov morajo biti ob centralni razsvetljavi še dodatno osvetljeni (ob postelji, ogledalu v kopalnici). Delovni prostori in vsi komunikacijski prostori morajo biti primerno osvetljeni glede na posebne delovne postopke. Okna vseh bivalnih in delovnih prostorov morajo biti opremljena z zunanjimi ali notranjimi senčili.

Za izvajanje institucionalnega varstva v drugi družini, drugi organizirani obliki ter izvajanje podpore v skupnosti za odrasle osebe in podpore mladoletni osebi se tehnične zahteve za lokacijo, stavbno zemljišče in objekt lahko razlikujejo od zahtev iz 6., 7. in 8. člena tega pravilnika, vendar v skladu s potrebami uporabnikov ter namenom in vsebino njihove obravnave.

Izpolnjevanje minimalnih tehničnih zahtev iz tega pravilnika ugotavlja Komisija za ugotavljanje minimalnih tehničnih zahtev izvajalcev socialnovarstvenih storitev, ki jo s sklepom imenuje minister, pristojen za socialno varstvo. Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, od katerih mora biti vsaj en član iz gradbene stroke.

Struktura objekta mora vsebovati smiselno povezavo naslednjih prostorskih sklopov: - vhodi, horizontalne in vertikalne komunikacije, - prostori za uresničevanje programa socialnega varstva (prostori skupine/ stanovanjske skupine, delovne enote, organizacijske enote), - prostori za uresničevanje programa vzgoje in izobraževanja (CUV), - prostori za uresničevanje programa zdravstvenega varstva, - prostori za opravljanje poslovodnih in strokovnih nalog in - gospodarskoservisni prostori. Prostori za zaposlene in dnevni prostori za uporabnike morajo biti klimatizirani in imeti priključek za telefon.

Prostori, ki niso v pritličnih etažah, eni etaži ali nimajo neposrednih zunanjih dostopov, morajo biti opremljeni z najmanj enim dvigalom, katerega kabina je take velikosti, da je mogoč prevoz postelje s spremstvom in mora biti ustrezno opremljena. Klicne tipke z zvočno povezavo morajo biti na višini od 90 cm do 120 cm od tal za odrasle in 75 cm za otroke ter tako oblikovane, da jih lahko uporabljajo gibalno ovirani uporabniki. Stopniščne rame z ustrezno oblikovanimi stopnicami morajo biti široke najmanj 120 cm z največ desetimi stopnicami med podesti in obojestransko opremljene z oprijemalnimi ročaji v višini 90 cm in 75 cm, ki se končujejo z vodoravnim iztekom ob zadnji stopnici.

Prostori skupine v centru za usposabljanje in varstvo otrok in mladostnikov (v nadaljnjem besedilu: prostori skupine) so namenjeni za pet do osem uporabnikov. Prostori stanovanjske skupine v centru za institucionalno varstvo odraslih oseb (v nadaljnjem besedilu: prostori stanovanjske skupine) so namenjeni za osem uporabnikov. Prostori skupine/stanovanjske skupine vključujejo: - enoposteljne sobe, - dvoposteljne sobe, - razdelilno učno kuhinjo z jedilnico in dnevnim prostorom, - sanitarije za invalide na vozičkih, - negovalno kopalnico (dislocirana skupina ali stanovanjska skupina). Površina enoposteljne sobe s kopalnico mora biti najmanj 17,5 m 2 (14 m 2 + 3,5 m 2). Površina dvoposteljne sobe s kopalnico mora biti najmanj 21,5 m 2 (18 m 2 + 3,5 m 2). Razdelilna učna kuhinja z jedilnico in dnevnim prostorom je namenjena učenju pripravljanja, razdeljevanja hrane in prehranjevanja in prostočasnim dejavnostim. Najmanjša površina razdelilne učne kuhinje z jedilnico in dnevnim prostorom je 37 m 2. Najmanjša površina kopalnice, ki je opremljena s straniščna školjko, prho brez kadi in umivalnikom je 3,5 m 2, ob tem je krajša stranica prostora najmanj 160 cm. V vseh objektih mora biti predviden sanitarni prostor ustrezne velikosti in opremljen za uporabo invalidov na vozičkih. Najmanjša površina je 3,5 m 2. Zahteve za opremo so take kot za opremo sanitarij za invalide na vozičkih v DSO. Najmanjša svetla širina vrat je 100 cm. Vsaka skupina ali stanovanjska skupina uporabnikov, ki lokacijsko ni povezana z drugimi skupinami v delovni enoti, mora imeti negovalno kopalnico, ki je prilagojena potrebam uporabnikov. Pomožni prostori so: - shramba za čisto perilo, - prostor za opremo, - prostor za čistila in umazano perilo. Prostor za čistila in umazano perilo mora biti opremljen s splakovalnikom. Delovna enota je enota namenjena štirim skupinam ali stanovanjskim skupinam uporabnikov. Poleg prostorov skupin oziroma stanovanjskih skupin vključuje delovna enota še naslednje prostore: - sobo za počitek in sproščanje napetosti, - prostor za strokovnega delavca, - negovalno kopalnico, - sanitarije in garderobo za zaposlene, - garderobo za uporabnike. Najmanjša površina sobe za počitek in sproščanje napetosti je 20 m 2, ki mora biti opremljena za počitek, sproščanje, pogovor in nudenje prve pomoči. V sobi mora biti tudi hišna lekarna. Najmanjša površina delovnega mesta za strokovnega delavca je 7 m 2. Vsaka delovna enota mora imeti negovalno kopalnico z najmanjšo površino 20 m 2. Za osebje mora biti zagotovljen sanitarni prostor, ločen po spolu. Najmanjša površina sanitarij je 1,2 m 2. Najmanjša površina garderobe za strokovne in tehnične sodelavce je 0,75 m 2 na zaposlenega. Garderoba za upravičence mora biti čim bliže vhodu. Velikost garderobe mora biti najmanj 0,70 m 2 na uporabnika. Organizacijska enota vključuje prostore delovnih enot in še večnamenski prostor. Večnamenski prostor organizacijske enote je namenjen prostočasnim dejavnostim, prireditvam, zagotavljanju duhovne oskrbe upravičencev, srečanjem z obiskovalci idr.

Za prostore in opremo za uresničevanje programa vzgoje in izobraževanja se uporabljajo normativi in standardi s področja šolstva. Prostori za izvajanje programa vzgoje in izobraževanja so: - učilnice, - specializirana učilnica: za likovni pouk, glasbeni pouk in delovno vzgojo, - računalnica, - kabinet za izvajanje individualnih obravnav, - telovadnica oziroma večnamenski prostor s prostorom za pripomočke, - knjižnica, - zbornica, - skladišče za didaktične pripomočke (tricikli, kolesa, sanke, smuči in drugo).

Za prostore in opremo za uresničevanje programa zdravstvenega varstva se uporabljajo normativi in standardi s področja zdravstva. Zdravstveni program se lahko uresničuje v zavodu za usposabljanje ali se dejavnost kombinira z zdravstvenim domom v kraju. Pri izvajanju zdravstvene službe v zavodu je taka enota sklenjena zdravstvena enota objekta in mora imeti naslednje prostore: - bolniško sobo s sanitarijami za izolacijo bolnika velikosti 19,5 m 2, - ambulanto (zdravniška, zobozdravniška) velikosti 18 m 2, - sestrsko sobo velikosti 18 m 2 (previjanje, dejanje injekcij, hišna lekarna …), - čakalnico, - prostor fizioterapije velikosti najmanj 25 m 2, - prostor delovne terapije velikosti najmanj 25 m 2, - prostor za logopedijo, - prostor za hidroterapijo, - prostor za zalogo zdravil in pripomočkov, - priročni laboratorij, - garderobo in sanitarije za zdravstveno osebje, - prostor za umrlega s poslovilnim prostorom v primeru, ko gre za samostojni zavod z najmanj 20 stanovanjskih skupin. Če prostore zdravstvene enote uporabljajo tudi zunanji uporabniki, je treba zagotoviti poseben vhod, čakalnico in garderobo.

Prostori za opravljanje poslovodnih in strokovnih nalog so: - pisarna direktorja, - pisarne za opravljanje upravno-administrativnih in finančno-računovodskih nalog, - prostori za strokovne delavce, - sejna soba, - arhiv, - sanitarije za osebje, ločene po spolu. Za prostore za poslovodne in strokovne delavce je treba upoštevati 7 m 2 površine na zaposlenega delavca. Sejna soba je velikosti najmanj 1,5 m 2 na zaposlenega oziroma najmanj 25 m 2. Površina arhiva mora biti v skladu z predpisi, ki določajo standard velikosti. Za osebje mora biti zagotovljen sanitarni prostor, ločen po spolu. Najmanjša površina sanitarij je 1,2 m 2.

Gospodarskoservisni prostori sestavljajo kompleks tehnoloških prostorov, ki svojo dejavnost lahko povezujejo s krajevnimi ponudniki ali odjemalci. To so: - kuhinja ali razdelilna kuhinja, - pralnica, - skladišče, - prostor za vzdrževalca, - garaža in - kotlovnica ali toplotna postaja. Velikost kuhinje je prilagojena zmogljivosti zavoda ter zunanjih odjemalcev in jo sestavljajo prostori, ki jih narekuje specialna tehnologija priprave in razdelitev hrane. Objekt, ki nima svoje kuhinje in kamor se dovaža pripravljena hrana, mora imeti razdelilno kuhinjo, ki je lahko centralna ali etažna v smislu čajne kuhinje in mora ustrezati sanitarnotehničnim predpisom. Najmanjša površina razdelilne kuhinje je 12 m 2. Pralnica mora imeti prostore za sprejem umazanega perila, pranje, sušenje, likanje, šivanje in shrambo za čisto perilo. Če v objektu ni pralnice, je treba zagotoviti prostor za zbiranje umazanega perila in prostor za shrambo in vzdrževanje čistega perila. Skladišče za opremo in orodje in prostor za vzdrževalca. Garaže oziroma nadkrit prostor je treba zagotoviti za toliko službenih vozil, kolikor se jih uporablja za prevoz uporabnikov oziroma materiala. Najmanjša velikost kotlovnice ali toplotne postaje je odvisna od načina in sredstva za ogrevanje.

Dnevni center je organiziran v zavodu za usposabljanje ali izven njega kot njegova organizacijska enota.

Prostori skupine dnevnega centra za uresničevanje programa socialnega varstva so: - prostor za počitek velikosti najmanj 5 m 2 na uporabnika, - razdelilna učna kuhinja z jedilnico in dnevnim prostorom najmanj 4,5 m 2 na uporabnika, - sanitarije za invalide na vozičku, najmanjša velikost 3,5 m 2, - negovalna kopalnica najmanj 14 m 2, - shramba čistega perila, - garderoba za uporabnike najmanj 0,7 m 2 na uporabnika, - prostor za opremo in delovne pripomočke na uporabnika, - prostor za čistila in umazano perilo najmanj na uporabnika in - sanitarije za osebje, ločene po spolu, najmanjša površina 1,2 m 2. Osnova za določanje velikosti prostorov dnevnega centra za uresničevanje programa vzgoje in izobraževanja, programa zdravstvenega varstva in za izvajalce poslovodnih in strokovnih nalog so tehnični normativi, ki veljajo za zavod za usposabljanje.

Oprema prostorov za uresničevanje programa socialnega varstva zajema: - opremo bivalne sobe in prostora za počitek, - opremo dnevnega in večnamenskega prostora, - oprema razdelilne učne kuhinje z jedilnico, - opremo negovalne kopalnice, - opremo sobe za pomirjanje, - oprema pisarne, - opremo sejne sobe in - opremo prostora za umrlega.

Opremo bivalne sobe za eno osebo sestavljajo: - postelja ali otroška postelja z nastavitvijo višine oziroma negovalna postelja, pri čemer mora biti posteljno perilo iz negorljivega materiala, - nočna omarica, - garderobna omara s policami in predali, - pritrjen predalnik, - miza, - stol in - stenske knjižne police. Prostor za počitek je opremljen s posteljami, ležalniki ali blazinami. Pohištvo mora biti primerno zdravstvenemu stanju in možnosti ustrezne oskrbe in nege tudi za gibalno ovirane uporabnike. Pohištvena oprema mora imeti zaobljene robove, potezne ročaje ter površinsko obdelavo za enostavno vzdrževanje. Priporočljivo je oblikovati drsna vrata omar ter izvlečne dele. Svetla širina vhodnih vrat v bivalni sobi mora biti najmanj 95 cm. Bivalne sobe morajo biti opremljene z napeljavo za TV, radio, telefon, računalnik in signalno-klicne naprave.

Opremo dnevnega in večnamenskega prostora sestavljajo mize, stoli, fotelji, ležalniki ter pohištvo za prostočasne dejavnosti (knjižne omare, vitrine, police, računalniki itd.). Ima priključke za TV, radio, telefon, računalnik in signalno-klicne naprave.

Oprema kuhinje je odvisna od števila pripravljenih obrokov in organizacije dela. Ustrezati mora predpisom o higiensko tehničnih zahtevah in varstva pri delu. Opremo jedilnice sestavljajo: - mize najmanj 80 x 90 cm, višina 72–74 cm, imeti morajo nogo na sredini, - stole višine 45–48 cm. Dolžina mize mora biti najmanj 60 cm na osebo, za osebe na invalidskih vozičkih pa najmanj 80 cm.

Opremo negovalne kopalnice sestavljajo: - kopalna kad v posebni izvedbi (dvižna), dostopna s treh strani, - konzolni umivalnik, - prha brez kadi v nivoju tlaka, - splakovalnik, - straniščna školjka v separeju kopalnice, - pripravljalna postelja, - omara za shranjevanje pripomočkov za osebno higieno in - zbirna posoda za umazano perilo.

Soba za počitek in sproščanje napetosti mora biti opremljena tako, da se uporablja za počitek, sproščanje napetosti, pogovor in nudenje prve pomoči. V sobi mora biti tudi hišna lekarna. Opremo sobe sestavljajo postelja (vodna) velikosti 100 x 210 cm, višina 55 cm, miza in stol. Prostor je treba opremiti s priključki za avdiovizualne aparate in klicne naprave.

Oprema pisarniških prostorov vključuje standardne pisarniške in računalniške mize s predalniki po potrebi s priključkom za razgovore, stole, pisarniške omare, omare za hranjenje osebnih podatkov in arhiv.

Sejna soba mora imeti najmanj standardne sejne mize, stole, omare s policami in vrati, opremo za računalništvo in komunikacije ter opremo za predstavitve.

Prostor za umrlega mora bili opremljen z odrom, tekočo vodo in talnim odtokom, stoli, imeti mora ločen izhod, mora biti hlajen in zračen.

Bivalni prostori DSO in posebnega socialnega varstvenega zavoda so oblikovani v bivalnih enotah in enotah za stanovalce z demenco in sorodnimi stanji. Bivalna enota zajema največ 20 stanovalcev v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, ki morajo biti opremljene s sanitarijami. Bivalna enota ima še večnamenski prostor s čajno kuhinjo, negovalno kopalnico, shrambo za čisto perilo in prostor za čistila ter umazano perilo. Izjemoma se lahko delo na negovalnem oddelku organizira v troposteljnih sobah. Sobe v bivalni enoti morajo biti take velikosti in opremljene tako, da je mogoče opravljati tudi nego stanovalcev na različnih zahtevnostnih ravneh. Bivalna enota stanovalcev z demenco in sorodnimi stanji zajema največ 12 stanovalcev v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, ki morajo biti opremljene s sanitarijami. Enota ima še večnamenski prostor s čajno kuhinjo s površino ob horizontalnih komunikacijah v smislu počivalnih separejev, negovalno kopalnico, shrambo za čisto perilo in prostor za čistila ter umazano perilo. Enota mora biti nameščena tako, da je omogočena neposredna povezava z zelenimi površinami urejene okolice. Sobe v posameznih enotah DSO morajo imeti te najmanjše površine: - enoposteljna soba 17.5 m 2 (14 m 2 + 3,5 m 2 sanitarije), - dvoposteljna soba 21.5 m 2 (18 m2 + 3,5 m 2 sanitarije). Sobe v posebnem socialnovarstvenem zavodu morajo imeti te najmanjše površine: - enoposteljna soba 17,5 m 2 (14 m 2 + 3,5 m 2), - dvoposteljna soba 21,5 m 2 (18 m 2 + 3,5 m 2), - troposteljna soba 30 m 2 (26,5 m 2 +3,5 m 2). V primeru, da se dejavnost institucionalnega varstva opravlja v enoti DSO se kvadrature skupnih prostorov, prostorov za zdravstveno dejavnost in servisnih prostorov sorazmerno zmanjša glede na število uporabnikov.

Večnamenski prostor s čajno kuhinjo v bivalni enoti in enoti za demenco in sorodna stanja je namenjen za prehranjevanje in prostočasne dejavnosti ter srečanja z obiskovalci. Najmanjša površina skupnega prostora mora biti 1,5 m 2 površine na stanovalca. V površini skupnega prostora se mora predvideti čajna kuhinja v dolžini najmanj 300 cm skupaj z delom konzolnega pulta 80 cm za dostop z invalidskim vozičkom.

Vsaka bivalna enota stanovalcev mora imeti negovalno kopalnico z najmanjšo površino 14 m 2. Pri bivalnih enotah stanovalcev z demenco in sorodnimi stanji morata imeti dve bivalni enoti eno negovalno kopalnico. Vgrajena oprema kopalnice vključuje: - kopalno kad v specialni izvedbi, dostopno s treh strani, - konzolni umivalnik, - prho brez kadi v nivoju tlaka in - straniščno školjko.

V sklopu sanitarij za obiskovalce objekta mora biti sanitarni prostor, ki je ustrezno velik in opremljen za uporabo invalidov na vozičkih. Najmanjša površina stranišča, ki je opremljeno s straniščno školjko in umivalnikom je 3,5 m 2, ob tem mora biti krajša stranica prostora najmanj 160 cm. Straniščna školjka je na višini 42 do 45 cm, ob školjki mora biti ustrezen oporni ročaj, konzolni umivalnik je na višini 80 cm z ogledalom 60 x 120 cm. Vrata sanitarij za invalide na vozičkih morajo biti drsna v vgrajeni izvedbi, svetla, širina 90 cm. Vratno krilo je opremljeno s poteznim ročajem in zapiralom z oznako zasedenosti prostora.

V enoposteljnih in dvoposteljnih sobah mora biti tudi sanitarni prostor velik najmanj 3,5 m 2. Sanitarije so opremljene s straniščno školjko, vgrajenim umivalnikom v konzolnem pultu z odlagalno površino in ogledalom ter prho v nivoju tlaka. Priporočljivo je konstrukcijsko predvideti montažo raznih vrst opornih ročajev. Vrata sanitarij se morajo odpirati navzven ali so drsna. Najmanjša svetla širina vrat je 85 cm za sanitarije oziroma 100 cm v sobah. V objektih, grajenih pred letom 2000, so sanitarije, katerih najmanjša površina mora znašati najmanj 3,5 m 2, lahko skupne dvema sobama, pri čemer prostor sanitarij ne sme biti prehoden. Površina sob brez sanitarij mora znašati najmanj 14 m 2 za enoposteljno sobo in najmanj 18 m 2 za dvoposteljno sobo.

Večnamenski prostor je namenjen stanovalcem DSO in zunanjim obiskovalcem. Najmanjša površina je 1,5 m 2 površine na sedež. Priporočljivo število sedežev je najmanj za polovico stanovalcev bivalnih enot. Kolikor ni predviden posebni prostor v objektu, se v večnamenskem prostoru zagotovi duhovna oskrba stanovalcem tako, da se z ustrezno pomično pregrado loči od čajne kuhinje. Prostor za delovno terapijo je namenjen stanovalcem doma in zunanjim obiskovalcem. Najmanjša površina prostora je 30 m 2 in lahko vključuje kabinet terapevta. Prostor za fizioterapijo je namenjen stanovalcem DSO in zunanjim obiskovalcem. Najmanjša površina prostora je 40 m 2 in lahko vključuje kabinet terapevta. V domovih z eno bivalno enoto je lahko za izvajanje posameznih terapevtskih dejavnosti namenjen tudi večnamenski prostor.

Zdravstvena dejavnost se lahko izvaja v DSO ali se dejavnost kombinira z zdravstvenim domom ali drugim izvajalcem osnovne zdravstvene dejavnosti v kraju. Pri domski zdravstveni službi je taka enota sklenjena enota objekta in mora vsebovati te prostore: - sestrsko sobo najmanjše velikosti 18 m 2 (previjanje, dejanje injekcij, hišna lekarna), - večnamenska zdravniško ordinacijo najmanjše velikosti 20 m 2 in - čakalnico. Če se zdravstvena dejavnost ne izvaja v DSO, mora imeti DSO sestrsko sobo.

V prostorih za upravno, računovodsko in administrativno delo ter strokovne delavce se upošteva 7 m 2 površine na zaposlenega delavca.

Gospodarskoservisni prostori DSO sestavljajo kompleks tehnoloških prostorov, ki svojo dejavnost lahko povezujejo s krajevnimi ponudniki ali odjemalci. Velikost kuhinje je prilagojena zmogljivosti DSO in zunanjih uporabnikov, sestavljajo jo prostori, ki jih narekuje poseben način priprave in razdeljevanja hrane. DSO, ki nima svoje kuhinje in se vanj dovaža pripravljena hrana, mora imeti razdelilno kuhinjo. Pralnica, ki je opremljena za DSO in jo lahko uporabljajo tudi zunanji uporabniki, mora imeti prostore za sprejem umazanega perila, pranje, sušenje, likanje, šivanje in shrambo za čisto perilo. Če v DSO ni pralnice, je treba opremiti prostor za zbiranje umazanega perila in čisto perilo. DSO mora imeti recepcijo, prostor za arhiv, skladišče za opremo, orodje in prostor za vzdrževalca opreme in naprav.

Prostor za umrlega je velikosti najmanj 16 m 2. Prostor za umrlega mora biti opremljen z odrom, tekočo vodo in talnim odtokom, stoli, imeti mora ločen izhod, mora biti hlajen in zračen.

Prostor za duhovno oskrbo stanovalcev je velikosti najmanj 35 m 2, v kolikor se duhovna oskrba stanovalcev ne izvaja v večnamenskem prostoru iz 37. člena tega pravilnika.

Oprema prostorov za opravljanje socialnovarstvenih storitev za starejše osebe vključuje: - opremo sob s sanitarnimi prostori, - opremo skupne kopalnice, - opremo prostorov za čisto in umazano perilo, - opremo večnamenskega prostora s čajno kuhinjo, - opremo jedilnice, - opremo prostorov za fizioterapijo, - opremo prostorov za delovno terapijo, - opremo prostora za umrlega in - opremo prostora za duhovno oskrbo (kapela …). Oprema prostorov, ki so namenjeni stanovalcem DSO, mora imeti signalno-klicne naprave (SOS).

Opremo bivalne sobe za eno osebo sestavljajo: - postelja (najmanj 90 x 190 cm, višina 55 cm), pri čemer mora biti posteljno perilo iz negorljivega materiala, - nočna omarica najmanj 40 x 40 cm, - garderobna omara najmanj 90 x 60 cm, - pritrjen predalnik, - miza in - stol. Pohištvena oprema mora imeti zaobljene robove, potezne ročaje ter površinsko obdelavo za enostavno vzdrževanje. Priporočljivo je oblikovati drsna vrata omar ter izvlečne elemente. Svetla širina vhodnih vrat v bivalni sobi mora biti najmanj 100 cm. Bivalne sobe morajo biti opremljene z napeljavo za TV, radio, telefon, internet in signalno-klicne naprave.

Opremo večnamenskega prostora s čajno kuhinjo sestavljajo: - mize najmanj 90 x 90 cm, višina 72–74 cm z (objemko) elementom za odlaganje tehničnih pripomočkov za hojo in - stole višine 45–48 cm. Oprema večnamenskega prostora s čajno kuhinjo mora omogočiti izvajanje prostočasnih dejavnosti, družabnih prireditev in tudi za duhovno oskrbo stanovalcev v kolikor za to ni predviden posebni prostor.

Namen dnevnega centra je organiziranje časovno omejene socialnovarstvene storitve za starejše osebe, ki dnevno prihajajo v prostore dnevnega centra. Dnevni center je kot organizacijska enota organiziran v DSO, v posebnem socialnovarstvenem zavodu ali v samostojnem objektu.

Dnevni center sestavljajo: - predprostor z garderobo, - dnevni prostor z jedilnico, - prostor za počitek, - razdelilna kuhinja, - sanitarije (za moške, ženske in invalide na invalidskih vozičkih) in - prostor za osebje dnevnega centra. Osnova za določanje velikosti prostorov dnevnega centra so najnujnejše tehnične zahteve za domove za starejše osebe.

Pravna ali fizična oseba, ki opravlja pomoč na domu, socialni servis, podporo v skupnosti za odrasle osebe in podporo mladoletni osebi, zagotovi delovni prostor. Delovni prostor je lahko tudi prostor, ki se uporablja za drug namen, če omogoča organizacijo pogovorov z naročniki ter izvajalci storitev. Najmanjša površina delovnega prostora mora biti taka, da omogoča organizacijo pogovorov z naročniki ter izvajalci storitev in ima najmanj 8 m 2 (do dva izvajalca) oziroma 1 m 2 več za vsakega nadaljnjega izvajalca.

Pravna ali fizična oseba, ki opravlja pomoč na domu, socialni servis, podporo v skupnosti za odrasle osebe in podporo mladoletni osebi, osebi, ki storitev neposredno opravlja, zagotovi pogoje, da lahko pravočasno prispe do kraja uporabnika oziroma do kraja izvajanja storitve.

Velikost objekta za izvajanje institucionalnega varstva v drugi družini je odvisna od števila uporabnikov, vendar mora omogočiti bivanje največ šestim uporabnikom.

Za najnujnejše tehnične zahteve za prostore in opremo v drugi družini se smiselno uporabljajo normativi, ki veljajo za izvajanje institucionalnega varstva v stanovanjski skupini VDC. Izvajalec podpore v skupnosti za odrasle osebe v drugi družini uporabniku zagotovi samostojno sobo in souporabo vseh ostalih prostorov za bivanje, kot so določeni v pravilniku, ki ureja minimalne tehnične zahteve za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. Uporabnik iz prejšnjega odstavka lahko sobo deli z največ eno osebo, če je to v njegovem interesu in o tem poda izjavo na zapisnik pri izvajalcu podpore v skupnosti za odrasle osebe. Pred sklenitvijo dogovora o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanje storitve podpore v skupnosti za odrasle osebe upravičenec in izvajalec storitve opravita ogled prostorov in opreme, v katerih se bo izvajala podpora v skupnosti za odrasle osebe v drugi družini. Oseba, ki bo izvajala storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe v drugi družini, upravičencu, njegovemu zakonitemu zastopniku ali skrbniku ter izvajalcu podpore v skupnosti za odrasle osebe v drugi družini omogoči ogled prostorov in opreme najmanj 10 dni pred sklenitvijo dogovora o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve podpore v skupnosti za odrasle osebe. O ogledu prostorov in opreme se napravi zapisnik, ki je obvezna priloga k dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve podpore v skupnosti za odrasle osebe v drugi družini.

Velikost objekta stanovanjske skupine mora omogočati bivanje štirim do šestim osebam, velikost objekta bivalne enote pa mora omogočati bivanje največ 24 osebam.

Obvezni prostori stanovanjske skupine so: - sobe uporabnikov, - dnevni prostor, - kuhinja z jedilnim kotom in - toaletni prostori. Stanovanjski prostori morajo omogočati vsa opravila, ki spadajo k vsakodnevnemu bivanju (kuhanje, pranje, vzdrževanje perila, čiščenje ipd.).

Sobe uporabnikov morajo biti eno- ali dvoposteljne velikosti: - enoposteljne sobe najmanj 12 m 2 in - dvoposteljne sobe najmanj 16 m 2.

Dnevni prostor mora omogočati dnevno bivanje, prostočasne dejavnosti, srečanja in družabno življenje uporabnikov. Dostop do dnevnega prostora ne sme biti čez druge obvezne prostore. Velikost dnevnega prostora mora biti najmanj 15 m 2.

Velikost kuhinje z jedilnim kotom mora biti od 10 m 2 do 18 m 2.

Toaletna prostora sta: - kopalnica velikosti najmanj 6 m 2 in - stranišče velikosti najmanj 1,20 m 2. Toaletna prostora morata biti dostopna s hodnika. Kopalnica in stranišče sta lahko združena. V kopalnici morata biti mogoča namestitev in priključek pralnega in sušilnega stroja.

Bivalna enota zajema dve ali več stanovanjskih skupin. Stanovalci bivajo v eno- in dvoposteljnih sobah. Obvezni prostori bivalne enote so: - sobe uporabnikov, - dnevni prostor, - kuhinja, - jedilnica, - toaletni prostori za uporabnike, - prostor za osebje, - toaletni prostori za osebje, - prostor za opravljanje zdravstvene dejavnosti in - gospodarskoservisni prostori. Prostori morajo biti med seboj funkcionalno povezani.

Sobe uporabnikov morajo biti eno- ali dvoposteljne velikosti: - enoposteljne sobe najmanj 12 m 2 in - dvoposteljne sobe najmanj 16 m 2.

Dnevni prostor mora omogočati dnevno bivanje, prostočasne dejavnosti, srečanja in družabno življenje uporabnikov. Prostor mora biti neposredno povezan s kuhinjo. Dostop do dnevnega prostora ne sme biti čez druge obvezne prostore. Velikost dnevnega prostora mora biti 1,5 m 2 na uporabnika.

Velikost kuhinje je odvisna od števila pripravljenih obrokov in organizacije dela. Ustrezati mora predpisom o higienskotehničnih zahtevah in varstvu pri delu.

Za vsak sedež v jedilnici mora biti zagotovljeno 1,5 m 2 površine na uporabnika. V jedilnici morajo biti zagotovljeni sedeži za vse uporabnike. Jedilnica mora biti neposredno povezana s kuhinjo. Jedilnica se lahko uporablja tudi kot večnamenski prostor.

Toaletni prostori za uporabnike vsake stanovanjske skupine so: - kopalnica velikosti najmanj 6 m 2, - stranišče velikosti najmanj 1,20 m 2, - stranišče za invalide najmanj 3,5 m 2, najmanjša svetla širina vrat mora biti 85 cm. Toaletni prostori morajo biti dostopni s hodnika. Kopalnica in stranišče ali kopalnica in stranišče za invalide sta lahko združena.

Velikost prostora za osebje bivalne enote mora biti od 12 do 16 m 2, uporablja se tudi za počitek zaposlenih, garderobo in pisarno. Podnevi se ta prostor uporablja za pogovore s starši oziroma svojci uporabnikov.

Za zaposlene mora biti zagotovljeno najmanj eno stranišče z umivalnikom.

Velikost sestrske sobe za opravljanje zdravstvene dejavnosti mora biti velik najmanj 16 m 2. Če je v bivalni enoti tudi ambulanta za uporabnike, se mora zagotoviti tudi ambulantni prostor v velikosti najmanj 16 m 2.

Gospodarskoservisni prostori so: - prostor za sprejemanje umazanega perila in pralnica, - prostor za vzdrževanje in shrambo čistega perila in - pomožni prostori, in sicer arhiv, shramba živil, čistil, prostor za shrambo invalidskih vozičkov, kurilnica oziroma toplotna postaja, prostor za vzdrževalca, prostor za shrambo orodja in preostalih potrebnih pripomočkov. Velikost teh prostorov zagotavlja izvajalec v skladu s potrebami. Kadar v bivalni enoti ni zagotovljeno pranje perila, morajo gospodarskoservisni prostori imeti tudi obrat pralnice.

Prostor za sprejem umazanega perila in pralnica morata biti opremljena s splakovalnikom in umivalnikom.

Prostor za vzdrževanje in shramba čistega perila morata biti nameščena tako, da je razdeljevanje perila smotrno.

Prostori so lahko opremljeni tudi z dodatno opremo, vendar največ v obsegu, ki še zagotavlja namen prostora.

Obvezna oprema bivalne sobe: - postelja (najmanj 90 x 190 cm, višina 55 cm), pri čemer mora biti posteljno perilo iz negorljivega materiala, - posteljna omarica (najmanj 40 x 40 cm) ali odlagalna polica, - garderobna omara (najmanj 60 x 120 cm), - miza in - stol. Uporabnik lahko nadomesti obvezne dele opreme z lastno opremo.

Obvezna oprema dnevnega prostora: - mize, - stoli, - fotelji (sedežne garniture), - omare in - regali.

Obvezna oprema kuhinje z jedilnim kotom za stanovanjsko skupino: - omarice, - pulti, - bela tehnika in gospodinjski aparati, - miza in - stoli.

Obvezna oprema kuhinje bivalne enote: - delovni pult, - odlagalna miza, - bela tehnika in gospodinjski aparati, - pomivalno korito in pomivalni stroj, - omara za shranjevanje bele posode in pribora in - omara za shranjevanje črne posode.

Obvezna oprema čajne kuhinje: - omara za shranjevanje posode in pribora, - štedilnik, - hladilnik, - pomivalno korito in pomivalni stroj ter - delovni pult.

Obvezna oprema jedilnice bivalne enote: - mize in - stoli.

Obvezna oprema toaletnih prostorov za štiri uporabnike: - umivalnik, - straniščna školjka in - kopalna kad ali prha.

Obvezna oprema sestrske sobe za opravljanje zdravstvene dejavnosti: - pisalna miza, - stol, - postelja za preglede, - omara za shranjevanje zdravil in - hladilnik za zdravila. Za opremo ambulantnega prostora se uporabljajo normativi in standardi s področja zdravstva.

Obvezna oprema prostora za sprejemanje umazanega perila in pralnico: - pralni stroj, - sušilni stroj, - korito za pranje perila in - zaboji za umazano perilo.

Obvezna oprema prostora za vzdrževanje in shrambo čistega perila: - miza, - omare, - likalna miza in - likalnik.

Tehnične zahteve za lokacijo, stavbno zemljišče in objekt za izvajanje storitve VDC so navedene v skupnih določbah o tehničnih zahtevah iz II. poglavja tega pravilnika. Če se ta storitev izvaja izven objekta izvajalca, morajo biti tehnične zahteve zagotovljene v skladu s potrebami uporabnikov ter namenom in vsebino njihove obravnave.

Velikost objekt za izvajanje storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji na eni lokaciji mora biti takšna, da omogoča izvajanje storitve za 15 do 40 oseb.

Obvezni prostori za izvajanje storitve so: - delavnice, - skladišča, - jedilnica, - dnevni ali večnamenski prostor s čajno kuhinjo, - soba za počitek, sproščanje napetosti in individualno vodenje, - garderobe za uporabnike, - toaletni prostori za uporabnike, - negovalno higienski prostor, - pisarniški prostori in garderobe za osebje, - toaletni prostor za osebje in - pomožni prostori. Če izvajalec zaradi posebnih potreb uporabnikov in izvajanja storitve v posameznem VDC-ju, varstva najtežje telesno in duševno prizadetih uporabnikov ne more zagotoviti v navedenih obveznih prostorih, lahko varstvo teh uporabnikov opravlja v prostorih za varstveno skupino. Prostori za varstveno skupino so: - dnevni prostor z mini čajno kuhinjo, - soba za počitek, sproščanje napetosti in individualno vodenje ter - negovalno higienski prostor. Obvezni prostori za izvajanje storitve izven objekta izvajalca so: - delavnica ali drugi delovni prostori oziroma delovne površine, - jedilnica, - soba za počitek, sproščanje napetosti in individualno vodenje, - garderobe za uporabnike in - toaletni prostori za uporabnike.

Velikost in število delavnic je odvisno od zaposlitvenih programov in števila uporabnikov. Velikosti delavnic morajo biti ustrezne za oblikovanje večjih ali manjših skupin uporabnikov glede na metode dela (individualne ali teamske). Hrupni delovni prostori morajo biti ločeni od nehrupnih. Med njimi mora biti zagotovljena zvočna izolacija. V vsaki delavnici mora biti nameščen umivalnik. Velikost delavnice mora biti 4,50 m 2 na uporabnika.

Zagotovljeni morata biti dve skladišči. Glede na naravo dejavnosti je lahko tudi eno samo, ki pa mora omogočiti ločeno skladiščenje vhodnih in izhodnih materialov in vseh drugih materialov za izvajanje dejavnosti. Površina skladišč mora biti od 0,95 m 2 do 1,45 m 2 na uporabnika, glede na zaposlitvene programe in tehnologijo dela. V skladišče se lahko umestijo tudi prilagojene omare za shranjevanje barv, topil in drugega materiala kolikor je to možno v skladu s predpisi varstva pri delu.

Vsaka enota, ki nima zagotovljenega prehranjevanja izven objekta, mora imeti jedilnico. Za vsak sedež mora biti zagotovljeno 1,50 m 2 površine, sedeži pa morajo biti zagotovljeni za najmanj polovico uporabnikov.

Dnevni ali večnamenski prostor s čajno kuhinjo mora omogočati dnevno bivanje, prostočasovne aktivnosti, srečanja in družabno življenje uporabnikov, lahko pa se ob posebnih prilikah uporablja tudi za srečevanja uporabnikov s starši in povabljenimi gosti. Dostop do tega prostora mora biti dostopen neposredno iz hodnika. Velikost dnevnega ali večnamenskega prostora mora biti 15 m 2 do 40 m 2, ki se zaradi čajne kuhinje poveča za 4 m 2.

Soba za počitek, sproščanje napetosti in individualno vodenje mora uporabniku omogočati umirjanje, nudenje prve pomoči in počitek, služiti pa mora tudi za individualno obravnavo in pogovor s strokovnim delavcem. Velikost sobe mora biti od 12 m 2 do15 m 2.

Garderobe za uporabnike morajo biti čim bližje vhodu. Velikost na uporabnika mora biti najmanj 0,70 m 2. V primerih, kjer se uporabniki preoblačijo, morajo biti garderobe ločene po spolu.

Toaletni prostori za uporabnike morajo biti ločeni po spolu. Obsegati morajo predprostor z ustreznim številom umivalnikov in prostore z ustreznim številom WC školjk, najmanj pa: - 1 umivalnik in 1 WC školjka na 9 uporabnic in - 1 umivalnik, 1 WC školjka in 2 pisoarja na 12 uporabnikov. Vrata toaletnih prostorov se morajo odpirati navzven, v kolikor to ni izvedljivo so vrata lahko drsna. Vsaj en od toaletnih prostorov mora biti prilagojen za uporabnike na invalidskih vozičkih in služi obema spoloma. Velikost invalidskega stranišča mora biti najmanj 3,5 m 2 m 2.

Negovalno higienski prostor je sanitarni prostor, opremljen z umivalnikom in prho brez kadice. Dostopen in uporaben mora biti za osebo na invalidskem vozičku. V prostoru mora biti mogoča namestitev in priključitev pralnega stroja. Velikost negovalno higienskega prostora mora biti najmanj 4 m 2 do 6 m 2. Negovalno higienski prostor za varstveno skupino mora biti najmanj 10 m 2 in je poleg opreme, navedene v prvem odstavku tega člena, opremljen še z: - dvižno kopalno kadjo, dostopno s treh strani; - previjalno mizo; - straniščno školjko; - splakovalnikom; - omaro za shranjevanje pripomočkov za osebno higieno in - posodo za umazano perilo.

Vsaka enota mora imeti pisarniški prostor za vodenje enote, za pogovore s starši oziroma svojci in sestanke osebja. Velikost pisarniškega prostora mora biti 14 m 2 na dve delovni mesti. V pisarniških prostorih so umeščene tudi garderobe za zaposlene.

Kadar je enota hkrati tudi sedež izvajalca, mora imeti še naslednje pisarniške prostore: - prostor za direktorja, - prostor za administrativno računovodska dela s površino najmanj na zaposlenega administrativnega oziroma računovodskega delavca, - sejno sobo s površino najmanj 1,50 m 2 na zaposlenega, - zagotovljen mora biti tudi prostor za arhiv.

Za osebje morajo biti zagotovljen 1 toaletni prostor. Velikost toaletnega prostora mora biti 1,20 m 2.

Pomožni prostori so: arhiv, kurilnica, prostor za čistila, prostor za shrambo invalidskih vozičkov, prostor za vzdrževalca, prostor za shrambo orodja, kosilnic in ostalih potrebnih pripomočkov. Velikost teh prostorov zagotavlja izvajalec v skladu s potrebami.

Skupna površina prostorov za varstveno skupino mora biti od 8 m 2 do 10 m 2 na uporabnika.

Vsi prostori morajo biti opremljeni z opremo, ki mora biti prilagojena potrebam uporabnikov. Oprema mora biti izdelana iz površinsko odpornih materialov. Robovi pultov in miz ter drugih elementov morajo biti zaobljeni.

Oprema delavnice (mize za delo, stoli, omare, regali …) je odvisna od zaposlitvenega programa. Ustrezati morajo predpisom glede higiensko tehničnih zahtev in varstva pri delu.

Oprema jedilnice: - mize, - stoli in - omara za shranjevanje čiste posode in pribora.

Oprema dnevnega, večnamenskega prostora s čajno kuhinjo: - mize, - stoli, - fotelji (sedežne garniture), - omare in - regali. Oprema dnevnega prostora za varstveno skupino: - terapevtski stoli s prilagojenimi mizami, - terapevtske vreče in blazine in - bazen s kroglicami. Oprema čajne kuhinje: - štedilnik, - hladilnik, - pomivalno korito in pomivalni stroj in - nevtralni pult.

Oprema sobe za počitek, sproščanje napetosti in individualno vodenje: - postelja (najmanj 90 x 190 cm, višine 55 cm), - nočna omarica ali odlagalni pult, - pisalna miza in - 2 stola. Oprema sobe za počitek, sproščanje napetosti in individualno vodenje v varstveni skupini: - postelje (za 1/3 uporabnikov).

Oprema garderobe za uporabnike: - garderobna omara ali garderobna stena in - klop.

Oprema toaletnih prostorov: - umivalnik, - WC školjka in - pisoar.

Oprema negovalno higienskega prostora: - umivalnik in - prha brez kadice.

Oprema pisarniških prostorov: - standardne pisarniške in strojepisne mize, - stoli, - pisarniške omare, - omare za shrambo osebnih podatkov in - oprema za računalništvo in telekomunikacije.

Oprema toaletnega prostora za osebje: - umivalnik in - WC školjka.

CSD mora imeti za opravljanje svoje dejavnosti: - pisarniške prostore in - pomožne prostore za sejno sobo, sobo za stike pod posebnim nadzorom, arhiv, čajno kuhinjo, prostor za čistila, tehnični prostor, fotokopirnico, sanitarije in po potrebi kotlovnico. CSD ima lahko tudi prostore za začasno intervencijsko bivanje (npr. krizni center za mlade).

Pisarna strokovnega delavca mora imeti med 10 m 2 in 14 m 2, Pisarna za direktorja ima najmanj 16 m 2, Pisarna za administrativne in računovodske delavce mora imeti od 8 m 2 do 10 m 2. Pisarna za dve delovni mesti mora imeti od 15 m 2 do 20 m 2.

Za čakanje strank ali uporabnikov mora biti zagotovljeno ustrezno število sedežev, praviloma en sedež na strokovnega delavca. Sedeži so nameščeni v komunikacijskem hodniku. Širina hodnika mora omogočati nemoten prehod po hodniku in v pisarne in mora biti najmanj 1,8 m. Dostop v pisarne mora biti zagotovljen tudi za funkcionalno ovirane osebe.

Pomožni prostori so: - sejna soba: lahko se uporablja tudi za druge dejavnosti (izvajanje programov, knjižnica), velikost je odvisna od števila delavcev centra, vendar ne manj kot 25 m 2 ali 1,5 m 2 na strokovnega delavca, - soba za stike pod posebnim nadzorom v velikosti do 20 m 2, - arhiv: površina se določi glede na velikost centra, vendar ne manj kot 8 m 2, - čajna niše ne več kot 6 m 2, - prostor za čistila s površino 4 m 2, - sanitarije: površina v skladu s predpisi, ločene za zaposlene in stranke, ločene po spolu, en sanitarni prostor mora biti urejen za gibalno ovirane osebe.

Prostori za začasno intervencijsko bivanje so: - sobe: dvoposteljne, površina sobe najmanj od 12 do 18 m 2, - dnevni prostor s površino od 15 m 2 do 20 m 2, - timska soba: s površino najmanj 16 m 2, - soba za strokovnega delavca: s površino od 7 m 2 do 14 m 2, - kuhinja z jedilnim kotom s površino od 15 m 2 do 18 m 2, - kopalnica: najmanj ena ob najemu v velikosti 4 m 2, - sanitarije: ločeno po spolu za zaposlene in uporabnike s površino najmanj 1,2 m 2 in - dežurna soba za intervencijsko službo v velikosti najmanj 12 m 2.

Pri opremi pisarniškega prostora je poudarek na funkcionalnosti opreme. Splošno opremo zaposlenega sestavljajo: - pisalna miza s predalnikom in priključkom za razgovore, - računalniška miza, - delovni stol, - konferenčni stoli, - omare s policami (visoka, srednja in nizka), - koš za smeti, - obešalnik in - namizna svetilka.

Dopolnilno opremo pisarniških prostorov sestavljajo: - sejna miza, - klubska mizica, - vitrina, - blagajna, pohištveni sef, - omara, odporna proti ognju, - premična ali nepremična pregrajena stena in - tabla. Število kosov opreme in njena velikost se določita po posebnih potrebah delovnega mesta ter prostorskih danostih in glede na število delovnih mest v posameznem prostoru.

Sejna soba se opremi z avdiovizualno opremo in tablo. Sobo za stike pod posebnim nadzorom se opremi z mizicami, polfotelji, dvosedom ali trosedom, stoli, pritrjenimi policami za knjige in igrače ter pritrjenimi omaricami. Pohištvena oprema mora imeti zaobljene robove in površinsko obdelavo iz odpornih materialov, ki so enostavni za vzdrževanje. Hodniki se opremijo s stoli ali klopmi na togem podnožju, informacijskimi tablami, policami za zapisovanje, žepi za informativno gradivo. Čajna kuhinja se opremi z vrsto omaric, v katerih je vključen štedilnik, vgrajen hladilnik, pomivalno korito, lahko tudi kuhinjska napa. Arhiv se opremi s pomičnimi regali, kovinskimi arhivskimi regali, ki so lahko zaprti ali odprti. Za hranjenje zaupnih dokumentov se glede na stopnjo zaupnosti zagotovi arhivska omara, odporna proti ognju, ali drugo. Sanitarije se opremijo s sanitarno in drobno opremo v skladu s predpisi. Dežurna soba za intervencijsko službo se opremi z omarami, regali, pisalno mizo, stoli in telekomunikacijskimi priključki.

Obvezno opremo bivalne sobe sestavljajo: - postelja (najmanj 90 x 190 cm, višina 55 cm), pri čemer mora biti posteljno perilo iz negorljivega materiala, - posteljna omarica (najmanj 40 x 40 cm) ali odlagalna polica, - garderobna omara (najmanj 60 x 120 cm), - pisalna miza in - stol.

Obvezna oprema dnevnega prostora zajema: - mize, - stoli, - fotelji (sedežne garniture), - omare in - regali.

Obvezno opremo kuhinje sestavljajo: - delovni pult, - odlagalna miza, - štedilnik, - hladilnik, - pomivalno korito in pomivalni stroj, - omara za shranjevanje bele posode in pribora, - omara za shranjevanje črne posode, - gospodinjski aparati, - miza in - stoli.

Obvezna oprema toaletnih prostorov za uporabnike obsega: - umivalnik, - straniščna školjka, - kopalna kad ali prha, - pralni stroj in - sušilni stroj.

Skupna soba ima naslednjo opremo: - sejna miza, - stoli, - omare in police, - tabla, - računalniške mize in - računalniki in telekomunikacijski priključki.

Soba strokovnega delavca ima naslednjo opremo: - pisalna miza s priključkom, - stol, - omare, - omara za shranjevanje dokumentarnega gradiva, - računalniške mize, - računalniki in telekomunikacijski priključki, - klubska miza in stoli in - sedežna garnitura.

Oprema poslovnih prostorov mora biti take kakovosti, da zagotavlja funkcionalno in varno uporabo. Ustrezati mora naslednjim zahtevam: - snovi za elemente ter mizne in pultne plošče morajo biti iz površinsko odpornih snovi, kot npr. iveral z zaobljenimi nalimki; - predali in drugi izvlečni deli morajo imeti kovinska vodila; - pri drsnih vratih omar ali drugih delov morajo biti vgrajena kovinska vodila; - mize in pulti morajo imeti ustrezna stabilna podnožja, priporočljiva so kovinska podnožja; - stoli za posamezne namene morajo biti kakovostne konstrukcije in obdelave ter ergonomsko oblikovani; - pohištveni ročaji morajo biti lahko oprijemljivi; - pri načrtovanju vsebine posameznih delov se morajo upoštevati funkcionalni dodatki, kot npr. mehanizmi za lažjo dosegljivost in nastavljivost, napeljane poti itd. ter - pri zasteklitvah pohištvenih delov mora biti spodnji polni del elementa visok najmanj 60 cm od tal. Prostori so lahko opremljeni tudi z dodatno opremo, vendar največ v obsegu, ki še zagotavlja funkcijo prostora.

Končna obdelava finalnih tlakov, sten, stropov in stavbnega pohištva mora ustrezati merilom za enostavno čiščenje in vzdrževanje glede na predpisane higiensko sanitarne zahteve. Vrata v pisarniške prostore so po potrebi dodatno zvočno izolirana.

V tem pravilniku določeni normativi veljajo za novogradnje in se upoštevajo pri načrtovanju in projektiranju novih objektov in prostorov za izvajanje socialno varstvenih storitev iz tega pravilnika. Objekti, v katerih se ob uveljavitvi tega pravilnika socialnovarstvene storitve že opravljajo, se morajo prilagoditi zahtevami iz tega pravilnika v roku 15 let. Za objekte, za katere je bila projektna dokumentacija izdelana pred 1. septembrom 2006, veljajo minimalne tehnične zahteve po Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje storitev institucionalnega varstva starejših oseb, pomoči na domu in socialnega servisa (Uradni list RS, št. 6/99).

V primerih, ko izvajalci v sklopu socialnovarstvenih storitev iz 1. člena tega pravilnika, zdravstvene, pedagoške ali servisne dejavnosti združujejo ali povezujejo z socialno dejavnostjo (npr. izvajanje terapevtskih ali pedagoških programov v skupnih prostorih ali sobah uporabnikov), so dopustna odstopanja od minimalnih tehničnih zahtev iz tega pravilnika, vendar le v okviru skupne površine predpisane kvadrature za posamezne dejavnosti, ki je določena v tem pravilniku. Izvajalci, ki uvajajo nove koncepte dela z uporabniki, morajo za odstopanja iz prvega odstavka tega člena pridobiti predhodno soglasje komisije iz 13. člena tega pravilnika.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehata veljati Pravilnik o tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvene storitve vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji ter za izvajanje institucionalnega varstva uporabnikov te storitve (Uradni list RS, št. 101/2000), Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje storitev institucionalnega varstva starejših oseb, pomoči na domu in socialnega servisa (Uradni list RS, št. 6/99) in Pravilnik o minimalnih tehničnih, kadrovskih in drugih pogojih za ustanovitev centra za socialno delo (Uradni list SRS, št. 1/81).

Ta pravilnik začne veljati 1. septembra 2006.