28. člen ZSRib

Ker gre za posebno rabo vode, za tako rabo pa je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, je imetnik vodne pravice dolžan plačevati za rabo vode vodno povračilo, sorazmerno obsegu vodne pravice. Vodno povračilo se plača ob upoštevanju načela povrnitve stroškov povezanih z obremenjevanjem voda. Tožnik je ribiška družina, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu in deluje v javnem interesu. V javnem interesu se izvajajo vse naloge, razen izvajanja ribolova. Glede na to pri odmeri vodnega povračila v obravnavanem primeru odločitve ni mogoče preprosto sprejeti z razlago, da gre pri tožeči stranki za rabo vode, ki je najbolj podobna športnemu ribolovu v komercialnih ribnikih. Res gre v obeh primerih za ribolov, vendar pa so med obema dejavnostma pomembne z zakonom opredeljene razlike.

Iz Zakona o sladkovodnem ribištvu ne izhaja (ZSRib) neposredna pravna korist revidentke (ki je koncesionarka na podlagi 28. člena ZSRib) za sodelovanje v gradbenih postopkih.

Iz določb ZSRib, na podlagi katerega je bila tožnici podeljena koncesija za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu, ne izhaja, da bi bil koncesionar upravičen do sodelovanja v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja.

Ribolovni okoliš je nedeljiv, zato se koncesija podeljuje za celotno območje. Razlaga tožene stranke o podelitvi koncesije na podlagi prednostne pravice na podlagi 70. člena ZSRib je pravilna, ne glede na zemljiškoknjižno in dejansko lastništvo tožeče stranke zemljišč pod vodo in priobalnega pasu jezera. Določbo četrtega odstavka 164. člena ZVO-1 je namreč treba razlagati v povezavi s prvim odstavkom tega člena, ki pa določa drugačno dejansko in pravno stanje (gre za upravljanje, rabo ali izkoriščanje naravne dobrine v lasti države), kot je obravnavana, v kateri gre za upravljanje z ribami, ki pa niso kot naravna dobrina v lasti države. Ugotavljanje pogojev iz tretjega odstavka 30. člena ZSRib bi morala tožena stranka izvesti že po uradni dolžnosti, ne glede na to, da ti pogoji niso bili navedeni v javnem razpisu. Tožena stranka zato s tem, ko je dokazno presojala po končanem javnem razpisu predložene listine, ki se nanašajo na navedene pogoje, ni kršila določb javnega razpisa, ZSRib kot tudi ne določb Uredbe o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji.

V obravnavani zadevi ne gre za odločbo, izdano v izvrševanju upravne funkcije, ali za odločbo, izdano v upravni zadevi, ker ne gre za odločanje o pravici stranke na področju upravnega prava, temveč za izrek disciplinskega ukrepa, ki ga je ribiška družina izrekla tožniku v disciplinskem postopku. Ribiška družina ni nosilka javnih pooblastil v zvezi z izvajanjem disciplinskih postopkov. Javna pooblastila so sicer ribiški družini s koncesijskim aktom podeljena, vendar se nanašajo zgolj za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših.

V postopku izbire koncesionarja se izda le ena odločba, in sicer odločba o izbiri, v izreku te odločbe pa se navedejo tudi stranke, katerih vloge so bile zavrnjene ali zavržene. Tožeča stranka izkazuje pravni interes za vložitev tožbe zoper odločbo o izbiri koncesionarja kot edino pravno relevantno odločbo v postopku izbire koncesionarja.