iuris
Predpis je prenehal veljati. Nadomeščen z: Zakon o dohodnini (ZDoh-2).
§ zakonZakon o dohodnini (uradno prečiščeno besedilo) · ZDoh-1-UPB4 · ne velja od 31. 12. 2007

38. člen ZDoh-1-UPB4

(prenehanje opravljanja dejavnosti)

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 9. 10. 2012Vse odločbe ↓
  • UPRS sodba I U 397/2012Upravno sodišče RS · 2012

    Po četrtem odstavku 38. člena ZDoh-1 se lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, če dejavnost nadaljuje druga fizična oseba in so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: da je zavezanec prenehal z opravljanjem dejavnosti zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi ali zaradi prenosa dejavnosti ali dela dejavnosti na zakonca ali zunajzakonskega partnerja oziroma otroka ali pastorka, da novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji, da morajo biti prevzeta sredstva vključena v poslovne knjige novega zasebnika po knjigovodski vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca ter da se prevzeta sredstva amortizirajo tako, kot bi bila amortizirana pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, če do prenehanja ne bi prišlo. Priglasitev prenehanja opravljanja dejavnosti in nadaljevanja dejavnosti po drugi osebi iz 283. člena ZDavP-1 je le predpogoj za to, da se lahko sploh uveljavlja davčno obravnavo iz četrtega odstavka 38. člena ZDoh-1. Ne pomeni pa, da se na podlagi petega odstavka 283. člena

  • VSRS Sodba X Ips 747/2007Vrhovno sodišče RS · 2010

    Niti ZDoh niti kakšen drug za obravnavano vprašanje relevanten zakon (Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o odvetništvu) v letu 2001 ni določal, da je treba prehod odvetniške dejavnosti individualnega odvetnika (v davčnem smislu: samostojnega podjetnika) na družbo z neomejeno odgovornostjo in s tem povezan prenos (dela) njegovega premoženja v to družbo obravnavati kot univerzalno pravno nasledstvo. Zato pogodba o ustanovitvi družbe ni mogla pravno upoštevno določati prenosa pravic in obveznosti na način univerzalnega pravnega nasledstva, saj je šlo za pogodbo civilnopravne narave (78. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki sama po sebi, tudi če gre za združitev dejavnosti dveh ali več samostojnih podjetnikov, ne more imeti enakih pravnih učinkov, kot jih ima po zakonu pogodba o združitvi dveh kapitalskih družb.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 8. 6. 2006
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 10. 2012
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • UPRS sodba I U 397/2012
    Upravno sodišče RS · 9. 10. 2012

    Po četrtem odstavku 38. člena ZDoh-1 se lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, če dejavnost nadaljuje druga fizična oseba in so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: da je zavezanec prenehal z opravljanjem dejavnosti zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi ali zaradi prenosa dejavnosti ali dela dejavnosti na zakonca ali zunajzakonskega partnerja oziroma otroka ali pastorka, da novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji, da morajo biti prevzeta sredstva vključena v poslovne knjige novega zasebnika po knjigovodski vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca ter da se prevzeta sredstva amortizirajo tako, kot bi bila amortizirana pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, če do prenehanja ne bi prišlo. Priglasitev prenehanja opravljanja dejavnosti in nadaljevanja dejavnosti po drugi osebi iz 283. člena ZDavP-1 je le predpogoj za to, da se lahko sploh uveljavlja davčno obravnavo iz četrtega odstavka 38. člena ZDoh-1. Ne pomeni pa, da se na podlagi petega odstavka 283. člena

  • VSRS Sodba X Ips 747/2007
    Vrhovno sodišče RS · 6. 5. 2010

    Niti ZDoh niti kakšen drug za obravnavano vprašanje relevanten zakon (Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o odvetništvu) v letu 2001 ni določal, da je treba prehod odvetniške dejavnosti individualnega odvetnika (v davčnem smislu: samostojnega podjetnika) na družbo z neomejeno odgovornostjo in s tem povezan prenos (dela) njegovega premoženja v to družbo obravnavati kot univerzalno pravno nasledstvo. Zato pogodba o ustanovitvi družbe ni mogla pravno upoštevno določati prenosa pravic in obveznosti na način univerzalnega pravnega nasledstva, saj je šlo za pogodbo civilnopravne narave (78. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki sama po sebi, tudi če gre za združitev dejavnosti dveh ali več samostojnih podjetnikov, ne more imeti enakih pravnih učinkov, kot jih ima po zakonu pogodba o združitvi dveh kapitalskih družb.