38. člen ZDoh-1-UPB4
(prenehanje opravljanja dejavnosti)
(1)Kot odtujitev sredstev se pri ugotavljanju davčne osnove po tem poglavju zakona (poglavje 2.1.) šteje tudi prenehanje opravljanja dejavnosti. Pri ugotavljanju davčne osnove pri prenehanju opravljanja dejavnosti se ne šteje za odtujitev prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec ob začetku opravljanja dejavnosti prenesel iz gospodinjstva v podjetje, in nepremičnin in opreme, ki jih je naknadno prenesel iz gospodinjstva v podjetje v stvarni obliki in so bile zgrajene oziroma pridobljene pred pričetkom opravljanja dejavnosti.
(2)Kot pridobitev sredstev se pri ugotavljanju davčne osnove po tem poglavju zakona šteje tudi pridobitev sredstev ob prevzemu nadaljevanja opravljanja dejavnosti. Prihodki se upoštevajo v skladu z računovodskimi standardi.
(3)Odtujitve in pridobitve sredstev po prvem in drugem odstavku tega člena se štejejo za transakcije med povezanimi osebami.
(4)Ne glede na prejšnje odstavke tega člena, se lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje: 1. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, če dejavnost nadaljuje druga fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: novi zasebnik) in so izpolnjeni naslednji pogoji: a) zavezanec je prenehal z opravljanjem dejavnosti zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi ali zaradi prenosa dejavnosti ali dela dejavnosti na zakonca ali zunajzakonskega partnerja iz prvega odstavka 109. člena tega zakona, otroka, posvojenca ali pastorka, b) novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji, c) prevzeta sredstva morajo biti vključena v poslovne knjige novega zasebnika po knjigovodski vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca; prevzeta sredstva se amortizirajo tako, kot bi bila amortizirana pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, če do prenehanja ne bi prišlo. 2. prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, če so sredstva vložena v pravno osebo in so izpolnjeni naslednji pogoji: a) pravna oseba je rezident, b) sredstva morajo biti vključena v poslovne knjige pravne osebe po knjigovodski vrednosti na dan preoblikovanja oziroma vložitve v pravno osebo; prevzeta sredstva se amortizirajo tako, kot bi jih amortiziral zavezanec, ki je preoblikoval oziroma vložil podjetje v pravno osebo, če do preoblikovanja ne bi prišlo, c) fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v pravni osebi obdržala najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjšala.
(5)Novemu zasebniku se davčna osnova, ugotovljena za davčno leto, v obdobju pet let po prevzemu nadaljevanja dejavnosti, v katerem pride do neizpolnjevanja pogojev iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, poveča za prihodke, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena niso šteli za prihodke.
(6)Če pride v obdobju petih let po prenehanju opravljanja dejavnosti do neizpolnjevanja pogojev iz 1. ali 2. točke četrtega odstavka tega člena, se prihodki, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena niso šteli za prihodke zavezanca, ki je prenehal, obdavčijo kot drugi dohodki fizične osebe po poglavju III.6. tega zakona, razen če je šlo za prenehanje dejavnosti zaradi smrti oziroma je zavezanec po prenehanju opravljanja dejavnosti umrl.
(7)Davčna obravnava iz četrtega odstavka tega člena se prizna, če je priglašena pri davčnem organu in so izpolnjeni pogoji po tem členu zakona.
- UPRS sodba I U 397/2012Upravno sodišče RS · 2012
Po četrtem odstavku 38. člena ZDoh-1 se lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, če dejavnost nadaljuje druga fizična oseba in so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: da je zavezanec prenehal z opravljanjem dejavnosti zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi ali zaradi prenosa dejavnosti ali dela dejavnosti na zakonca ali zunajzakonskega partnerja oziroma otroka ali pastorka, da novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji, da morajo biti prevzeta sredstva vključena v poslovne knjige novega zasebnika po knjigovodski vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca ter da se prevzeta sredstva amortizirajo tako, kot bi bila amortizirana pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, če do prenehanja ne bi prišlo. Priglasitev prenehanja opravljanja dejavnosti in nadaljevanja dejavnosti po drugi osebi iz 283. člena ZDavP-1 je le predpogoj za to, da se lahko sploh uveljavlja davčno obravnavo iz četrtega odstavka 38. člena ZDoh-1. Ne pomeni pa, da se na podlagi petega odstavka 283. člena
- VSRS Sodba X Ips 747/2007Vrhovno sodišče RS · 2010
Niti ZDoh niti kakšen drug za obravnavano vprašanje relevanten zakon (Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o odvetništvu) v letu 2001 ni določal, da je treba prehod odvetniške dejavnosti individualnega odvetnika (v davčnem smislu: samostojnega podjetnika) na družbo z neomejeno odgovornostjo in s tem povezan prenos (dela) njegovega premoženja v to družbo obravnavati kot univerzalno pravno nasledstvo. Zato pogodba o ustanovitvi družbe ni mogla pravno upoštevno določati prenosa pravic in obveznosti na način univerzalnega pravnega nasledstva, saj je šlo za pogodbo civilnopravne narave (78. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki sama po sebi, tudi če gre za združitev dejavnosti dveh ali več samostojnih podjetnikov, ne more imeti enakih pravnih učinkov, kot jih ima po zakonu pogodba o združitvi dveh kapitalskih družb.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 10. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 397/2012Upravno sodišče RS · 9. 10. 2012
Po četrtem odstavku 38. člena ZDoh-1 se lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, če dejavnost nadaljuje druga fizična oseba in so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: da je zavezanec prenehal z opravljanjem dejavnosti zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi ali zaradi prenosa dejavnosti ali dela dejavnosti na zakonca ali zunajzakonskega partnerja oziroma otroka ali pastorka, da novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji, da morajo biti prevzeta sredstva vključena v poslovne knjige novega zasebnika po knjigovodski vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca ter da se prevzeta sredstva amortizirajo tako, kot bi bila amortizirana pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, če do prenehanja ne bi prišlo. Priglasitev prenehanja opravljanja dejavnosti in nadaljevanja dejavnosti po drugi osebi iz 283. člena ZDavP-1 je le predpogoj za to, da se lahko sploh uveljavlja davčno obravnavo iz četrtega odstavka 38. člena ZDoh-1. Ne pomeni pa, da se na podlagi petega odstavka 283. člena
- VSRS Sodba X Ips 747/2007Vrhovno sodišče RS · 6. 5. 2010
Niti ZDoh niti kakšen drug za obravnavano vprašanje relevanten zakon (Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o odvetništvu) v letu 2001 ni določal, da je treba prehod odvetniške dejavnosti individualnega odvetnika (v davčnem smislu: samostojnega podjetnika) na družbo z neomejeno odgovornostjo in s tem povezan prenos (dela) njegovega premoženja v to družbo obravnavati kot univerzalno pravno nasledstvo. Zato pogodba o ustanovitvi družbe ni mogla pravno upoštevno določati prenosa pravic in obveznosti na način univerzalnega pravnega nasledstva, saj je šlo za pogodbo civilnopravne narave (78. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki sama po sebi, tudi če gre za združitev dejavnosti dveh ali več samostojnih podjetnikov, ne more imeti enakih pravnih učinkov, kot jih ima po zakonu pogodba o združitvi dveh kapitalskih družb.