Navodilo o ugotavljanju jezikovne ustreznosti firme pravne osebe zasebnega prava oziroma imena fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost, pri vpisu v sodni register ali drugo uradno evidenco

(1)To navodilo določa jezikovna merila in način, po katerih se ugotavlja jezikovna ustreznost imena oziroma firme pravne osebe zasebnega prava ali fizične osebe, ki opravlja registrirano dejavnost (v nadaljnjem besedilu: firma oziroma ime), da se lahko vpiše v sodni register ali drugo uradno evidenco, če je v slovenščini.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe tega navodila ne uporabljajo za tiste firme oziroma imena, pri katerih področni zakoni v primeru izpolnjevanja zakonskih pogojev dopuščajo uporabo besed v tujem jeziku.

(1)Besedne, slovnične in izrazne (pravopisne oziroma izgovorne) prvine firme oziroma imena morajo ustrezati normi slovenskega knjižnega jezika ali izvirati iz gradiva slovenskih pokrajinskih narečij.

(2)Šteje se, da so knjižnojezikovne ali narečne prvine v slovenskem jeziku:

-        če izvirajo iz prvotne slovenske jezikovne dediščine (npr. dom, siv, drug, živeti, gost, iskra);

-        če so v zgodovinskem razvoju do današnjih dni nastale na podlagi prvotne slovenske jezikovne dediščine (npr. domačijski, osivelost, združenje, preživnina, gostivanje, iskrnica); med take izraze se uvrščajo tudi zloženke, kratice in podobne tvorjenke iz prvin prvotne dediščine (npr. domoljub, SOD, Belsad);

-        če so bile v raznih zgodovinskih obdobjih prevzete v slovenščino iz tujih jezikov ter so se do današnjih dni slovnično in izrazno (pisno oziroma izgovorno) že uskladile s slovensko jezikovno normo (npr. koruza, april, šola, kalcij, suveren, formirati, maksimum, džamija, kolidž, klub, komedija, evro); med slovenske izraze se uvrščajo tudi nadaljnje tvorjenke iz tako usklajenih prvin (npr. avtošola, razformirati, kompleksen, evroobmočje, Evrodom, Dars).

(1)Kot okvirno merilo za ugotavljanje skladnosti firme oziroma imena z normo slovenskega knjižnega jezika se upošteva vrednotenje njenih besednih, slovničnih in izraznih sestavin v standardnih jezikovnih priročnikih (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenski pravopis, Veliki slovar tujk, Slovenska slovnica), kot dopolnilno merilo pa podatki iz spletno dostopnih reprezentativnih jezikovnih korpusov slovenščine (www.fida.net in www.fidaplus.net ter bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html)

(2)Če firmo oziroma ime sestavljajo nove ali izmišljene besede, ki niso navedene v slovenskih priročnikih, reprezentativnih jezikovnih korpusih ali zbirkah narečnega gradiva Inštituta za slovenski jezik, se njihova ustreznost ugotavlja na podlagi njihove sistemske skladnosti s splošno uveljavljenimi slovenskimi besedami ter nespornimi slovničnimi in izraznimi možnostmi. Kot neustrezne se štejejo zlasti:

-        nekratične in nemedmetne besede, ki se končujejo na podvojeno soglasniško črko (npr. linn, zmarhh);

-        besede, v katerih se uporablja tuja črka ali v katerih je slovenski glasnik zapisan na neslovenski način (glasnik /k/ s črko <c>, npr. <clers, ocon>);

-        besede, ki so oblikovane s prevzetimi priponami na domačih podstavah (npr. mladizem, kuping);

-        skladenjske zveze brez upoštevanja slovenskih ujemalnih pravil (npr. žareč iskra).

Pri fantazijskih dodatkih se presoja njihova izrazna in pomenska sestava ter so lahko kratice, skovanke ali drugi izrazi, ki ne zbujajo predstav, temelječih na resničnosti, ali ki vsebujejo izmišljene in v naravnem jeziku pomensko neprepoznavne sestavine.

Ustreznost firme oziroma imena samostojno ugotavljajo pristojni uslužbenci sodnega registra in drugih organov, ki vodijo vpisni postopek, pri nejasnih ali spornih primerih pa daje svetovalno mnenje o skladnosti predlagane firme oziroma imena s slovensko jezikovno normo ministrstvo, pristojno za kulturo.

To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 012-1/2005/300 Ljubljana, dne 9. maja 2006 EVA 2005-3511-0035 dr. Vasko Simoniti l.r. Minister za kulturo