20. člen ZAzil-UPB2
(organi)
(1)Postopek za pridobitev azila na prvi stopnji vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(2)Postopek lahko vodijo samo uradne osebe, ki morajo biti ustrezno usposobljene na tem področju.
(3)Zoper odločbo ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, lahko prosilec za azil vloži tožbo na upravno sodišče.
(4)Organom, ki odločajo o pravici do azila, je potrebno zagotoviti vsestranski dostop do natančnih in ažurnih informacij o dejanskem položaju v posameznih državah, iz katerih prihajajo begunci.
(5)Minister, pristojen za notranje zadeve, določi uradne osebe za vodenje postopka na prvi stopnji.
- UPRS sodba in sklep U 409/2005Upravno sodišče RS · 2005
Glede na besedilo točke (e) 2. člena Uredbe v zvezi z 2. odstavkom 3. člena Uredbe bi sicer bolj podroben način zaslišanja prosilca za azil lahko bil podlaga za ugotovitev, da je tožena stranka postala odgovorna v smislu Uredbe, ker obravnavanje prošnje za azil po 2. odstavku 3. člena Uredbe pomeni "kakršno koli obravnavo prošnje za azil ali odločitev ali sklep v zvezi s tako prošnjo s strani pristojnega organa v skladu z nacionalno zakonodajo, razen postopkov za odločanje odgovorne države članice v skladu s to uredbo", kar pomeni, da besedilo Uredbe alternativno določa, da mora država bodisi obravnavati prošnjo za azil bodisi sprejeti odločitev ali sklep v zvezi s prošnjo, da bi lahko prosilec za azil v tožbi uveljavljal, da je tožena stranka prevzela odgovornost po 2. odstavku 3. člena Uredbe. To ne izhaja samo iz slovenske in angleške različice Uredbe, ampak tudi iz italijanske in francoske različice. Interpretacija pojmovne zveze "obravnavanje prošnje za azil" z vidika Uredbe je pomembna, ker po Uredbi država članica EU lahko določi pravno sredstvo zoper (izpodbijano) odločitev tožene stranke, ki je po odločitvi sodišča lahko tudi suspenzivno (2. odstavek 19. člena Uredbe),
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 4. 2005Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba in sklep U 409/2005Upravno sodišče RS · 13. 4. 2005
Glede na besedilo točke (e) 2. člena Uredbe v zvezi z 2. odstavkom 3. člena Uredbe bi sicer bolj podroben način zaslišanja prosilca za azil lahko bil podlaga za ugotovitev, da je tožena stranka postala odgovorna v smislu Uredbe, ker obravnavanje prošnje za azil po 2. odstavku 3. člena Uredbe pomeni "kakršno koli obravnavo prošnje za azil ali odločitev ali sklep v zvezi s tako prošnjo s strani pristojnega organa v skladu z nacionalno zakonodajo, razen postopkov za odločanje odgovorne države članice v skladu s to uredbo", kar pomeni, da besedilo Uredbe alternativno določa, da mora država bodisi obravnavati prošnjo za azil bodisi sprejeti odločitev ali sklep v zvezi s prošnjo, da bi lahko prosilec za azil v tožbi uveljavljal, da je tožena stranka prevzela odgovornost po 2. odstavku 3. člena Uredbe. To ne izhaja samo iz slovenske in angleške različice Uredbe, ampak tudi iz italijanske in francoske različice. Interpretacija pojmovne zveze "obravnavanje prošnje za azil" z vidika Uredbe je pomembna, ker po Uredbi država članica EU lahko določi pravno sredstvo zoper (izpodbijano) odločitev tožene stranke, ki je po odločitvi sodišča lahko tudi suspenzivno (2. odstavek 19. člena Uredbe),