39. člen ZTVP-1-UPB2
Razveljavitev postopka javne ponudbe
(1)Če izdajatelj ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka 38. člena tega zakona ali če agencija pri opravljanju nadzora ugotovi nepravilnosti, ki jih izdajatelj ne more odpraviti, agencija z odločbo razveljavi postopek javne ponudbe.
(2)Če se odločba iz prvega odstavka tega člena nanaša na postopek vpisovanja in vplačevanja delnic, agencija pošlje odločbo tudi pristojnemu sodišču, ki vodi sodni register, v katerem je vpisan izdajatelj teh delnic.
(3)V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da javna prodaja ni uspešna.
- VSRS Sodba I Ips 181/2001Vrhovno sodišče RS · 2003
Med odločilna dejstva, ki predstavljajo zakonski znak kaznivega dejanja preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji po 236. členu KZ, škoda ne spada, oziroma nejasnosti in nedoslednosti v zvezi s to okoliščino ne morejo predstavljati bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Preslepitev sicer pojmovno pomeni goljufanje, vendar pa za razliko od kaznivega dejanja goljufije pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da nastane v prihodnosti oškodovancu škoda. Pomembno je le, da storilec lažno prikazuje podatke, ki vplivajo na vrednost vrednostnih papirjev, s čimer zapelje vsaj eno osebo k prodaji oziroma nakupu ter da se tega zaveda. Pri tem kaznivem dejanju tudi ne moremo govoriti o protipravno pridobljeni premoženjski koristi.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 3. 2003Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 181/2001Vrhovno sodišče RS · 13. 3. 2003
Med odločilna dejstva, ki predstavljajo zakonski znak kaznivega dejanja preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji po 236. členu KZ, škoda ne spada, oziroma nejasnosti in nedoslednosti v zvezi s to okoliščino ne morejo predstavljati bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Preslepitev sicer pojmovno pomeni goljufanje, vendar pa za razliko od kaznivega dejanja goljufije pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da nastane v prihodnosti oškodovancu škoda. Pomembno je le, da storilec lažno prikazuje podatke, ki vplivajo na vrednost vrednostnih papirjev, s čimer zapelje vsaj eno osebo k prodaji oziroma nakupu ter da se tega zaveda. Pri tem kaznivem dejanju tudi ne moremo govoriti o protipravno pridobljeni premoženjski koristi.