330. člen ZTVP-1-UPB2
Meje preizkusa
Sodišče preizkusi odločbo agencije v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz tretjega odstavka 25. člena ZUS.
- VSRS Sodba G 4/2004Vrhovno sodišče RS · 2006
Razlaga, po kateri bi določba 247. člena ZTVP-1 zavezovala k dolžnostnemu ravnanju borznoposredniške družbe, ne pa tudi posrednikov, ki so edine osebe, ki v teh družbah takšno ravnanje tudi izvršujejo, res ne prestane logičnega preizkusa. Bistvo vsebine navideznega posla je v tem, da gre za transakcijo, ki ne služi povezovanju ponudbe in povpraševanja, kar se najjasneje pokaže v tem, da po zaključnem poslu ali skupini poslov ist(ovrstn)i vrednostni papir pristane v rokah prvotnega lastnika. Za kršitev pravil zadošča obstoj objektivnih znakov navideznih poslov, motiv za takšno nedopustno ravnanje borznega posrednika za sam obstoj kršitve pravil organiziranega trga ni pomemben. Ureditev, čeprav ne določa zastaranja, ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo. Zakonodajalec bi bil med ukrepe v zvezi z izvajanjem nadzora tožene stranke lahko uvrstil tudi druge sankcije, vendar je odločitev o tem v polju njegove proste, ustavno nevezane presoje. Izpodbijana ureditev, za katero je bilo sicer ugotovljeno, da je protiustavna, se lahko uporablja še naprej, vendar mora sodišče pri tem, kako bo zapolnilo ugotovljeno pravno praznino, predpis uporabljati ustavi prijazno in pri tem upo
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 9. 2006Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba G 4/2004Vrhovno sodišče RS · 12. 9. 2006
Razlaga, po kateri bi določba 247. člena ZTVP-1 zavezovala k dolžnostnemu ravnanju borznoposredniške družbe, ne pa tudi posrednikov, ki so edine osebe, ki v teh družbah takšno ravnanje tudi izvršujejo, res ne prestane logičnega preizkusa. Bistvo vsebine navideznega posla je v tem, da gre za transakcijo, ki ne služi povezovanju ponudbe in povpraševanja, kar se najjasneje pokaže v tem, da po zaključnem poslu ali skupini poslov ist(ovrstn)i vrednostni papir pristane v rokah prvotnega lastnika. Za kršitev pravil zadošča obstoj objektivnih znakov navideznih poslov, motiv za takšno nedopustno ravnanje borznega posrednika za sam obstoj kršitve pravil organiziranega trga ni pomemben. Ureditev, čeprav ne določa zastaranja, ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo. Zakonodajalec bi bil med ukrepe v zvezi z izvajanjem nadzora tožene stranke lahko uvrstil tudi druge sankcije, vendar je odločitev o tem v polju njegove proste, ustavno nevezane presoje. Izpodbijana ureditev, za katero je bilo sicer ugotovljeno, da je protiustavna, se lahko uporablja še naprej, vendar mora sodišče pri tem, kako bo zapolnilo ugotovljeno pravno praznino, predpis uporabljati ustavi prijazno in pri tem upo