182. člen ZTVP-1-UPB2
Obdelava podatkov, pridobivanje in posredovanje informacij
(1)Agencija je pristojna pridobivati, zbirati in obdelovati podatke, o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom, ZISDU, ZISDU-1 in ZPre.
(2)Za podatke iz prvega odstavka tega člena, ki so pomembni za izvrševanje nalog in pristojnosti agencije, določenih s tem zakonom se štejejo zlasti podatki o: 1. dovoljenjih za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji in drugih dovoljenjih in soglasjih, ki jih izda agencija na podlagi tega zakona; 2. članih uprave in nadzornih svetov borzno posredniških družb (ime in priimek ter stalno prebivališče, firmo zaposlitve, funkcije, ki jih opravljajo v drugih institucijah ali gospodarskih subjektih, podatki o udeležbi v kapitalu v gospodarskih družbah), njihovi organizaciji, delovanju notranjih kontrol in revizij; 3. podružnicah oziroma neposrednem opravljanju storitev borzno posredniških družb v državah članicah, in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju storitev borzno posredniških družb držav članic v Republiki Sloveniji; 4. podružnicah borzno posredniških družb v tujini in podružnicah tujih borzno posredniških družb v Republiki Sloveniji; 5. poslih iz 277. člena tega zakona in pojasnila, podatki ter dokumentacija iz 278. člena tega zakona; 6. spoštovanju pravil varnega in skrbnega poslovanja; 7. mesečnih poročilih iz 129. člena tega zakona; 8. imetnikih kvalificiranih deležev iz 82. člena tega zakona; 9. revidiranih letnih poročilih in konsolidiranih letnih poročilih iz 191. člena tega zakona; 10. izvršenih ukrepih nadzora iz 203. člena tega zakona; 11. poročilih in obvestilih, ki jih je zbrala na podlagi 277. člena in 278. člena tega zakona; 12. informacije, ki jih je agencija pridobila v okviru izmenjave informacij od pristojnih nadzornih organov držav članic oziroma tujih držav.
(3)Podatke iz drugega odstavka sme agencija na podlagi pisne obrazložene zahteve, posredovati: 1. domačim nadzornim organom v okviru sodelovanja domačih nadzornih organov na podlagi 181. člena tega zakona; 2. pristojnim organom držav članic, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji in bančnih ter drugih finančnih storitev po ZBan, in če za te organe velja obveznost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu kot je določeno v prvem odstavku 303. člena tega zakona; 3. pristojnim nadzornim organom tujih držav, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji in bančnih ter drugih finančnih storitev po ZBan, ob pogoju vzajemnosti in če za te organe velja obveznost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu kot je določeno v prvem odstavku 303. člena tega zakona; 4. sodišču, policiji, državnemu tožilstvu in drugim državnim organom, če jih potrebujejo v drugem postopku, ki jih vodijo v okviru svojih pristojnosti; 5. Slovenskemu inštitutu za revizijo, če jih potrebuje v postopku nadzora nad revizijsko družbo, ki je revidirala računovodske izkaze borzno posredniške družbe; 6. Ministrstvu za finance, če jih to potrebuje za pripravo zakonskih in podzakonskih predpisov, vodenje statistike ali vodenje strategije na področju finančnega sistema in na področju davkov, pri čemer zanj velja dolžnost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu, kot je določen v prvem odstavku 303. člena tega zakona. V zahtevi se mora navesti zakonska pristojnost za pridobitev podatkov.
(4)Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena sme agencija podatke iz 12. točke drugega odstavka tega člena posredovati samo, če je to izrecno dovolil organ, ki je te podatke posredoval agenciji. Ti podatki se lahko uporabijo samo za namen, za katerega je bilo dano omenjeno dovoljenje.
(5)Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili iz prvega odstavka 181. člena tega zakona smejo podatke, informacije in dokumentacijo iz 5. točke drugega odstavka tega člena uporabljati samo za namene preprečevanja, odkrivanja ali dokazovanja zlorabe notranjih informacij in tržnih manipulacij.
(6)Agencija zbere podatke iz drugega odstavka tega člena tudi na zaprosilo: 1. pristojnega nadzornega organa države članice, če jih ta potrebuje za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji in bančnih ter drugih finančnih storitev po ZBan in če zanj velja obveznost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu kot je določeno v prvem odstavku 303. člena tega zakona; 2. pristojnega nadzornega organa tuje države, če jih ta potrebuje za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji in bančnih ter drugih finančnih storitev po ZBan, ob pogoju vzajemnosti in če zanj velja obveznost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu kot je določeno v prvem odstavku 303. člena tega zakona; 3. Ministrstva za finance, če jih to potrebuje za pripravo zakonskih in podzakonskih predpisov, vodenje statistike ali vodenje strategije na področju finančnega sistema in na področju davkov, pri čemer zanj velja dolžnost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu, kot je določen v prvem odstavku 303. člena tega zakona.
(7)Agencija lahko v primeru, če so v zvezi s poslom z vrednostnimi papirji ali določeno osebo podani razlogi za sum kršitve prepovedi uporabe notranjih informacij, uvede postopek nadzora ali uvede postopek o prekršku tudi na obrazloženo pisno zahtevo sodišča, državnega tožilstva, policije, Banke Slovenije, Agencije za zavarovalni nadzor, Urada RS za preprečevanje pranja denarja, Borze vrednostnih papirjev, klirinško depotne družbe ali pristojnega nadzornega organa druge države članice.
(8)Agencija mora obveščati Evropsko komisijo in nadzorne organe drugih držav članic o imenih oseb oziroma organov, katerim se sme posredovati podatke iz drugega odstavka tega člena.
(9)Če agencija pri opravljanju nadzora ugotovi, da obstaja razlog za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora to naznaniti pristojnemu državnemu organu.
- VSRS Sodba I Up 731/2005Vrhovno sodišče RS · 2007
ZDIJZ je s svojo uveljavitvijo dne 22.3.2003 vzpostavil novo obveznost državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb (organi v smislu 1. člena ZDIJZ), da posredujejo določene informacije, s katerimi razpolagajo, kot informacije javnega značaja vlagateljem zahtev pod pogoji in po postopku, ki ga glede dostopa do teh informacij ureja ZDIJZ. ZDIJZ s svojimi učinki ne posega v čas pred svojo uveljavitvijo, niti ni posegel v pridobljene pravice posameznikov (155. člen Ustave). Organi se ne morejo upirati nalaganju novih zakonskih obveznosti s sklicevanjem na poslabšanje lastnega pravnega položaja. Zato obveznosti organov po ZDIJZ veljajo za vse informacije in vse dokumente, s katerimi razpolagajo, ne glede na to, kdaj je tak dokument nastal, če seveda gre za informacijo javnega značaja. Med ZDIJZ in ZTVP-1 ne obstoji razmerje splošnosti in specialnosti. Tako sta pravna temelja za posredovanje podatkov tožeče stranke v resnici dva, tako ZTVP-1 kot tudi ZDIJZ, vsak v okviru svojega postopka in področja uporabe. Izjeme, ki dopuščajo zavrnitev dostopa do informacij ja
- UPRS sodba in sklep U 965/2004Upravno sodišče RS · 2005
Aktivna legitimacija gre tožeči stranki na podlagi 1. odstavka 157. člena Ustave, 25. člena Ustave, 1. odstavka 1. člena ZUS, 2. odstavka 1. člena ZUS, 18. člena ZUS. Razmejitve med pravnim konceptom "zagotovljene" pravice in pravnim konceptom "izvršljive" pravice ni v pravni doktrini niti v pravni (sodni) praksi, vzpostavljena ni niti za iztožljive ustavne pravice, niti za programske norme v ustavi niti za zakonske pravice. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe napačno argumentira stališče, da je bila pravica do dostopa do informacij, kot pravno relevantna podlaga za zahtevek prizadete stranke v konkretnem primeru, vzpostavljena celo pred uveljavitvijo Ustave, ker je ta pravica zajeta v Splošni deklaraciji ZN o človekovih pravicah, Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP), ter Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (MKVČP). Pred uveljavitvijo ZDIJZ v Sloveniji ustavna pravica do dostopa informacij javnega značaja ni bila zagotovljena na enak način, kot je bila pred uveljavitvijo ZDIJZ, in sicer zaradi pogojevanja dostopa do informacij javnega značaja s pravnim interesom, utemeljenim v zakonu (2. odstavek 39. člena Ustav
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 10. 2007Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 731/2005Vrhovno sodišče RS · 4. 10. 2007
ZDIJZ je s svojo uveljavitvijo dne 22.3.2003 vzpostavil novo obveznost državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb (organi v smislu 1. člena ZDIJZ), da posredujejo določene informacije, s katerimi razpolagajo, kot informacije javnega značaja vlagateljem zahtev pod pogoji in po postopku, ki ga glede dostopa do teh informacij ureja ZDIJZ. ZDIJZ s svojimi učinki ne posega v čas pred svojo uveljavitvijo, niti ni posegel v pridobljene pravice posameznikov (155. člen Ustave). Organi se ne morejo upirati nalaganju novih zakonskih obveznosti s sklicevanjem na poslabšanje lastnega pravnega položaja. Zato obveznosti organov po ZDIJZ veljajo za vse informacije in vse dokumente, s katerimi razpolagajo, ne glede na to, kdaj je tak dokument nastal, če seveda gre za informacijo javnega značaja. Med ZDIJZ in ZTVP-1 ne obstoji razmerje splošnosti in specialnosti. Tako sta pravna temelja za posredovanje podatkov tožeče stranke v resnici dva, tako ZTVP-1 kot tudi ZDIJZ, vsak v okviru svojega postopka in področja uporabe. Izjeme, ki dopuščajo zavrnitev dostopa do informacij ja
- UPRS sodba in sklep U 965/2004Upravno sodišče RS · 30. 3. 2005
Aktivna legitimacija gre tožeči stranki na podlagi 1. odstavka 157. člena Ustave, 25. člena Ustave, 1. odstavka 1. člena ZUS, 2. odstavka 1. člena ZUS, 18. člena ZUS. Razmejitve med pravnim konceptom "zagotovljene" pravice in pravnim konceptom "izvršljive" pravice ni v pravni doktrini niti v pravni (sodni) praksi, vzpostavljena ni niti za iztožljive ustavne pravice, niti za programske norme v ustavi niti za zakonske pravice. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe napačno argumentira stališče, da je bila pravica do dostopa do informacij, kot pravno relevantna podlaga za zahtevek prizadete stranke v konkretnem primeru, vzpostavljena celo pred uveljavitvijo Ustave, ker je ta pravica zajeta v Splošni deklaraciji ZN o človekovih pravicah, Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP), ter Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (MKVČP). Pred uveljavitvijo ZDIJZ v Sloveniji ustavna pravica do dostopa informacij javnega značaja ni bila zagotovljena na enak način, kot je bila pred uveljavitvijo ZDIJZ, in sicer zaradi pogojevanja dostopa do informacij javnega značaja s pravnim interesom, utemeljenim v zakonu (2. odstavek 39. člena Ustav