12. člen ZKolP
(razširitev veljavnosti kolektivne pogodbe)
(1)Če kolektivno pogodbo ene ali več dejavnosti sklene en ali več reprezentativnih sindikatov in eno ali več reprezentativnih združenj delodajalcev, lahko ena od strank kolektivne pogodbe predlaga ministrici ali ministru (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnemu za delo, da razširi veljavnost celotne kolektivne pogodbe ali njenega dela na vse delodajalce v dejavnosti ali dejavnostih, za katere je sklenjena kolektivna pogodba.
(2)Minister ugotovi razširjeno veljavnost celotne ali dela kolektivne pogodbe, če je kolektivno pogodbo sklenil en ali več reprezentativnih sindikatov in eno ali več reprezentativnih združenj delodajalcev, katerega člani zaposlujejo več kot polovico vseh delavcev pri delodajalcih, za katere se predlaga razširitev veljavnosti kolektivne pogodbe.
(3)Minister je pri odločitvi o razširjeni veljavnosti celotne ali dela kolektivne pogodbe vezan na predlog predlagatelja iz prvega odstavka tega člena.
- VSRS Sodba VIII Ips 13/2012Vrhovno sodišče RS · 2012
Veljavnost KPPN je vezana na osebe (novinarke in urednice) in delodajalce (le na delodajalce v določenih dejavnostih). Tudi upoštevajoč pravila o osebni veljavnosti kolektivnih pogodb po ZKolP, ki velja v času uveljavljanja pravice do letnega dopusta (10. in 11. člen ), ni dilem, da KPPN velja za tožnico, ki je novinarka in opravlja takšno delo. Glede vprašanja veljavnosti KP za delodajalce, torej toženo stranko, je treba ugotoviti, da KPPN ne velja za vse delodajalce. Tudi ZKolP ne pozna erga omnes veljavnosti kolektivnih pogodb za delodajalce (razen v primeru razširjene veljavnosti kolektivnih pogodb – 10., 11. in 12. člen), vendar iz (kot navedeno v ničemer obrazloženih) revizijskih navedb ne izhaja, da tožena stranka ne bi bila članica enega od podpisnikov KP na strani delodajalcev, da bi izstopila iz tega članstva, niti da bi ta podpisnik veljavno odpovedal KP in bi ta zanjo dejansko tudi prenehala veljati. Izven navedenega okvira presojanja veljavnosti KPPN za toženo stranko je treba poudariti, da iz drugega odstavka 2. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi izhaja, da se je tožena stranka zavezala upoštevati tudi določbe KPPN glede letnega dopusta. KPPN je za tožnico ugodnejša kot PKP in KPČIZKD ter jo je tožena stranka dolžna upoštevati tudi glede na določbo 7. člena ZDR.
- VDSS sodba Pdp 1499/2014Višje delovno in socialno sodišče · 2015
Pogodbeni stranki sta se s pogodbo o zaposlitvi lahko dogovorili, da v njunem medsebojnem razmerju veljajo določbe določene kolektivne pogodbe (Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti), čeprav ta sama po sebi delodajalca ne zavezuje. V takem primeru bi v razmerju med pogodbenima strankama določbe kolektivne pogodbe zavezovale obe pogodbeni stranki. Zato je bistveno, ali je bila ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi volja strank taka, da med strankama veljajo določbe Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so določbe pogodbe o zaposlitvi, ki se že v uvodu in nato še pri urejanju prejemkov iz delovnega razmerja sklicuje na Kolektivno pogodbo grafične dejavnosti, jasne in nedvoumne ter da so bile določbe te kolektivne pogodbe po volji strank inkorporirane v pogodbo o zaposlitvi kot njen sestavni del. Po določbi 30. člena Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti je v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo, delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela. Besedilo te določbe je jasno in
- VSRS Sklep VIII Ips 53/2013Vrhovno sodišče RS · 2013
Tudi v primeru, ko kolektivno pogodbo na strani delodajalcev ne sklene samo asociacija z obveznim članstvom, ampak poleg nje tudi asociacija s prostovoljnim članstvom, v katero pa določen delodajalec ni včlanjen, kolektivna pogodba za tega delodajalca (ne pa tudi za druge delodajalce, ki so člani) preneha veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena ZKolP (na dan 6. 5. 2009).
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 3. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Veljavnost KPPN je vezana na osebe (novinarke in urednice) in delodajalce (le na delodajalce v določenih dejavnostih). Tudi upoštevajoč pravila o osebni veljavnosti kolektivnih pogodb po ZKolP, ki velja v času uveljavljanja pravice do letnega dopusta (10. in 11. člen ), ni dilem, da KPPN velja za tožnico, ki je novinarka in opravlja takšno delo. Glede vprašanja veljavnosti KP za delodajalce, torej toženo stranko, je treba ugotoviti, da KPPN ne velja za vse delodajalce. Tudi ZKolP ne pozna erga omnes veljavnosti kolektivnih pogodb za delodajalce (razen v primeru razširjene veljavnosti kolektivnih pogodb – 10., 11. in 12. člen), vendar iz (kot navedeno v ničemer obrazloženih) revizijskih navedb ne izhaja, da tožena stranka ne bi bila članica enega od podpisnikov KP na strani delodajalcev, da bi izstopila iz tega članstva, niti da bi ta podpisnik veljavno odpovedal KP in bi ta zanjo dejansko tudi prenehala veljati. Izven navedenega okvira presojanja veljavnosti KPPN za toženo stranko je treba poudariti, da iz drugega odstavka 2. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi izhaja, da se je tožena stranka zavezala upoštevati tudi določbe KPPN glede letnega dopusta. KPPN je za tožnico ugodnejša kot PKP in KPČIZKD ter jo je tožena stranka dolžna upoštevati tudi glede na določbo 7. člena ZDR.
- VDSS sodba Pdp 1499/2014Višje delovno in socialno sodišče · 18. 3. 2015
Pogodbeni stranki sta se s pogodbo o zaposlitvi lahko dogovorili, da v njunem medsebojnem razmerju veljajo določbe določene kolektivne pogodbe (Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti), čeprav ta sama po sebi delodajalca ne zavezuje. V takem primeru bi v razmerju med pogodbenima strankama določbe kolektivne pogodbe zavezovale obe pogodbeni stranki. Zato je bistveno, ali je bila ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi volja strank taka, da med strankama veljajo določbe Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so določbe pogodbe o zaposlitvi, ki se že v uvodu in nato še pri urejanju prejemkov iz delovnega razmerja sklicuje na Kolektivno pogodbo grafične dejavnosti, jasne in nedvoumne ter da so bile določbe te kolektivne pogodbe po volji strank inkorporirane v pogodbo o zaposlitvi kot njen sestavni del. Po določbi 30. člena Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti je v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo, delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela. Besedilo te določbe je jasno in
- VSRS Sklep VIII Ips 53/2013Vrhovno sodišče RS · 2. 9. 2013
Tudi v primeru, ko kolektivno pogodbo na strani delodajalcev ne sklene samo asociacija z obveznim članstvom, ampak poleg nje tudi asociacija s prostovoljnim članstvom, v katero pa določen delodajalec ni včlanjen, kolektivna pogodba za tega delodajalca (ne pa tudi za druge delodajalce, ki so člani) preneha veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena ZKolP (na dan 6. 5. 2009).