79. člen ZGD-1

Tožena stranka ni vezana na notranja razmerja med družbenikoma družbe z neomejeno odgovornostjo, ki v tej zadevi očitno nista uspela doseči soglasja, tožnik sam pa, kljub notarski izjavi z dne 30. 12. 2009, da s tem dnem preneha opravljati dejavnost direktorja, v registrski zadevi ni uspel doseči vpisa izbrisa zastopnika. V pravnih razmerjih družbenikov do tretjih oseb, torej tudi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je bil tožnik še vedno družbenik in zastopnik, ki od 7. 12. 2009 ni bil več zavarovan na drugi podlagi. Zato je bila podana zakonska podlaga za obvezno zavarovanje (drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1). Tožnik ni bil onemogočen pri odločanju o njegovem statusu zavarovanca in posledično pri uveljavljanju pravice do pokojnine. Kot družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo bi namreč na koncu poslovnega leta (tudi pred letom 2010), pod pogoji, ki so določeni v prvem odstavku 106. člena ZGD-1, lahko odpovedal družbeno pogodbo. Na ta način ne bi bil več družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, s tem pa bi odpadla tudi podlaga za zavarovanje po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1.

Skladno z določbami Zakona o dohodnini se kot dividenda obdavči pripis dobička kapitalskim deležem družbenikov (90. člen). Določbe 94. člena Zakona o gospodarskih družbah, po katerih se družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo pripadajoči dobiček na koncu poslovnega leta pripiše njegovemu kapitalskemu deležu, so zavezujoče narave. Vsebina odločbe, glede na predmet urejanja (letni računovodski izkaz), presega notranja razmerja v družbi in predstavlja materijo, ki jo zakon ureja na obvezen način. Uporaba (delitev) dobička oziroma pokrivanje izgube v družbi z neomejeno odgovornostjo je zato na enak, kogenten način, specialno določena s 94. členom Zakona o gospodarskih družbah. Bistveno je, da se ugotovljeni dobiček oziroma izguba neposredno odrazi v višini kapitala in s tem v višini kapitalskih deležev, ki pripadajo posameznim družbenikom. Dobiček kapitalskemu deležu družbenikov je po shemi, dogovorjeni z družbeno pogodbo oziroma določeni v 95. členu Zakona o gospodarskih družbah, pripisan neposredno na podlagi zakona v trenutku sprejema letnega poročila družbe in da zato ni podlage za drugačno ureditev uporabe dobička v družbeni pogodbi in sklepih družbenikov.

Pri družbah z neomejeno odgovornostjo se delež dobička, ki pripade posamezniku, pripiše njegovemu deležu na podlagi samega zakona. Čim pa je pripis dobička kapitalskemu deležu družbenikov obvezen, ni podlage ne za drugačno ureditev v družbeni pogodbi in ne za drugačen sklep družbenikov o uporabi dobička. Z dohodnino se obdavči vsako povečanje ekonomske moči in ne le izplačilo dohodka. V obdavčitev z dohodnino so zato zajeti vsi dohodki in dobički fizične osebe, ki jih je le-ta dosegla v davčnem letu, tako tisti, ki so ji bili izplačani, kot tudi tisti, ki so ji bili kako drugače dani na razpolago in med katere se zato lahko uvršča tudi pripis dobička oziroma povečanje kapitalskih deležev družbenikov. S pripisom se ne le poveča kapitalski delež družbenika, temveč je istočasno družbenik upravičen, da s svojim deležem pri dobičku (v breme kapitalskega deleža) razpolaga. Drugačna obdavčitev družbenikov osebnih družb od tiste, ki velja za družbenike kapitalskih družb, je utemeljena v drugačnem položaju, ki ga imajo družbeniki osebnih družb glede uporabe oziroma razpolaganja z dobičkom družbe. S pripisom dobička se poveča kapitalski delež družbenika, kar pomeni, da družbe

Z ureditvijo po 1. odst. 106. čl. ZGD-1 se zasleduje varstvo družbe (takojšnji učinek odpovedi bi lahko imel negativne učinke za družbo in njeno poslovanje), z ureditvijo po 2. odst. 106. čl. ZGD-1 pa se zasleduje varstvo družbenika (da mu družba ne bi pretirano omejevala ali celo preprečevala izstopa iz družbe, dopustna je omejitev z daljšim odpovednim rokom).