369. člen ZGD-1
(pogojni kapital)
Pogojni kapital se poveča v enakem razmerju kot osnovni kapital. Če je bil sklep o pogojnem kapitalu sprejet za zagotovitev pravic imetnikom zamenljivih obveznic, je treba oblikovati druge rezerve iz dobička za pokrivanje razlike med skupnim emisijskim zneskom obveznic in višjim skupnim najmanjšim emisijskim zneskom delnic, ki jih je treba zanje zagotoviti, če ni dogovorjeno, da bodo razliko doplačali upravičenci do zamenjave.
- UPRS sodba I U 1656/2012Upravno sodišče RS · 2013
Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih. V položaj upnika je v konkretnem primeru skladno z določbami ZDavP-2 vstopila tožena stranka oziroma njen davčni organ, in sicer z vročitvijo izpodbijanega sklepa. Le-ta temelji na štirih računih, izdanih v letu 2008 in 2009, kar glede na datum izpodbijanega sklepa pomeni, da se je postopek izterjave po teh računih nedvomno začel pred potekom triletnega zastaralnega roka. Tožbeni ugovor zastaranja torej ni utemeljen. Pomota v imenu oziroma nazivu, do katere je prišlo v izpodbijanem sklepu, je bila kasneje odpravljena s popravnim sklepom, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo. Ugovori, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o popravi pomote, ne morejo biti predmet presoje v postopku s tožbo (in pred tem že v postopku z ugovorom) zoper izpodbijani sklep in jih zato sodišče kot nerelevantne za odločitev v tej zadevi zavrača. Tožnik šele tožbi priloži dva računa iz sklepa s prilogami, za katera trdi, da sta sporna. Pri tem niti ne trdi, da zaračunane storitve niso bile opravljene. Trdi le, da listine tega ne izkazujejo in da zato niso verodostojna podlaga za izterjavo na podlagi računov. Iz spisov in tožnikovih na
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 1. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1656/2012Upravno sodišče RS · 30. 1. 2013
Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih. V položaj upnika je v konkretnem primeru skladno z določbami ZDavP-2 vstopila tožena stranka oziroma njen davčni organ, in sicer z vročitvijo izpodbijanega sklepa. Le-ta temelji na štirih računih, izdanih v letu 2008 in 2009, kar glede na datum izpodbijanega sklepa pomeni, da se je postopek izterjave po teh računih nedvomno začel pred potekom triletnega zastaralnega roka. Tožbeni ugovor zastaranja torej ni utemeljen. Pomota v imenu oziroma nazivu, do katere je prišlo v izpodbijanem sklepu, je bila kasneje odpravljena s popravnim sklepom, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo. Ugovori, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o popravi pomote, ne morejo biti predmet presoje v postopku s tožbo (in pred tem že v postopku z ugovorom) zoper izpodbijani sklep in jih zato sodišče kot nerelevantne za odločitev v tej zadevi zavrača. Tožnik šele tožbi priloži dva računa iz sklepa s prilogami, za katera trdi, da sta sporna. Pri tem niti ne trdi, da zaračunane storitve niso bile opravljene. Trdi le, da listine tega ne izkazujejo in da zato niso verodostojna podlaga za izterjavo na podlagi računov. Iz spisov in tožnikovih na