iuris
§ zakonZakon o gospodarskih družbah · ZGD-1 · velja od 4. 5. 2006

349. člen ZGD-1

(izjava o uresničitvi prednostne pravice)

Sodna praksa: 1 odločba navaja ta člen · zadnja 30. 1. 2013Vse odločbe ↓
  • UPRS sodba I U 1656/2012Upravno sodišče RS · 2013

    Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih. V položaj upnika je v konkretnem primeru skladno z določbami ZDavP-2 vstopila tožena stranka oziroma njen davčni organ, in sicer z vročitvijo izpodbijanega sklepa. Le-ta temelji na štirih računih, izdanih v letu 2008 in 2009, kar glede na datum izpodbijanega sklepa pomeni, da se je postopek izterjave po teh računih nedvomno začel pred potekom triletnega zastaralnega roka. Tožbeni ugovor zastaranja torej ni utemeljen. Pomota v imenu oziroma nazivu, do katere je prišlo v izpodbijanem sklepu, je bila kasneje odpravljena s popravnim sklepom, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo. Ugovori, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o popravi pomote, ne morejo biti predmet presoje v postopku s tožbo (in pred tem že v postopku z ugovorom) zoper izpodbijani sklep in jih zato sodišče kot nerelevantne za odločitev v tej zadevi zavrača. Tožnik šele tožbi priloži dva računa iz sklepa s prilogami, za katera trdi, da sta sporna. Pri tem niti ne trdi, da zaračunane storitve niso bile opravljene. Trdi le, da listine tega ne izkazujejo in da zato niso verodostojna podlaga za izterjavo na podlagi računov. Iz spisov in tožnikovih na

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 11. 2. 2026
Povezano: Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

1 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 1. 2013
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–1 od 1
  • UPRS sodba I U 1656/2012
    Upravno sodišče RS · 30. 1. 2013

    Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih. V položaj upnika je v konkretnem primeru skladno z določbami ZDavP-2 vstopila tožena stranka oziroma njen davčni organ, in sicer z vročitvijo izpodbijanega sklepa. Le-ta temelji na štirih računih, izdanih v letu 2008 in 2009, kar glede na datum izpodbijanega sklepa pomeni, da se je postopek izterjave po teh računih nedvomno začel pred potekom triletnega zastaralnega roka. Tožbeni ugovor zastaranja torej ni utemeljen. Pomota v imenu oziroma nazivu, do katere je prišlo v izpodbijanem sklepu, je bila kasneje odpravljena s popravnim sklepom, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo. Ugovori, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o popravi pomote, ne morejo biti predmet presoje v postopku s tožbo (in pred tem že v postopku z ugovorom) zoper izpodbijani sklep in jih zato sodišče kot nerelevantne za odločitev v tej zadevi zavrača. Tožnik šele tožbi priloži dva računa iz sklepa s prilogami, za katera trdi, da sta sporna. Pri tem niti ne trdi, da zaračunane storitve niso bile opravljene. Trdi le, da listine tega ne izkazujejo in da zato niso verodostojna podlaga za izterjavo na podlagi računov. Iz spisov in tožnikovih na