62. člen ZVO-1-UPB1

Sodišče se strinja s tožnikom, da bi mu, kot nevladni organizaciji na področju varstva okolja, toženka ob upoštevanju citirane določbe 153. člena ZVO-1 morala priznati aktivno legitimacijo za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva odprave odločbe po nadzorstveni pravici.

Integralni postopek je zakonodajalec v GZ vključil zaradi odprave pomanjkljivosti pri implementaciji Direktive o presoji vplivov na okolje. V zvezi s tem je namreč Evropska komisija Republiko Slovenijo opozorila, da pojem soglasja za izvedbo projekta iz navedene direktive, ki je v ZVO-1 opredeljeno kot okoljevarstveno soglasje, ni ustrezno prenesen in bi moral vključevati tudi gradbeno dovoljenje, oziroma da mora odločitev, ki pomeni končno odobritev projekta v skladu z navedeno direktivo, predstavljati celovito odločitev. Zakonodajalec je zato v GZ združil pred tem ločena postopka, to je postopek okoljske presoje in postopek izdaje gradbenega dovoljenja, v en integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Tako izdano gradbeno dovoljenje pa poleg sestavin, ki jih mora vsebovati vsako gradbeno dovoljenje, vsebuje tudi okoljske ukrepe in pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter omilitvene ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če so ti potrebni (tretji odstavek 57. člena GZ). Zaradi prehoda na novo ureditev je zakonodajalec v določbah 106. člena GZ določil tudi način končanja že začetih postopkov in tistih, za katera je investitor že p

Vprašanje, ki ga izpostavlja revident ni povezano s stališči izpodbijane sodbe. Zato ne more biti pomembno po vsebini zadeve. Tudi sicer pa revident z njim dejansko sprašuje o vezanosti upravnega organa pri odločanju o statusu stranskega udeleženca v obravnavanem postopku, na odločitvi o revidentovem enakem statusu v dveh drugih postopkih (ki sta z obravnavanim očitno povezana preko načrtovane gradnje konkretnega objekta). S tem pa zahteva presojo pravilnosti postopka izdaje upravnega akta, kar glede na prvi odstavek 85. člena ZUS-1 ni revizijski razlog.

PGD je sicer obvezna sestavina zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (1. točka drugega odstavka 54. člena ZGO-1), vendar pomanjkljivosti vsebine predloženega PGD ne pomenijo, da je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja nepopolna. Vloga je namreč nepopolna takrat, ko je zaradi njene pomanjkljivosti ni mogoče obravnavati po vsebini. Izdelana in predložena projektna dokumentacija pomeni formalni pogoj za popolnost vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, s popolnostjo vloge pa se začne upravni postopek ugotavljanja njene vsebinske utemeljenosti. Ker je del tega postopka ugotavljanje sedanjega in bodočega dejanskega stanja, tudi dopolnjevanje projektne dokumentacije med postopkom samo po sebi ne pomeni dopolnjevanja nepopolne vloge, kot zmotno meni tožnik.

Tožnik ima prav, da svojih pravnih koristi, ki bi jih lahko varoval v obravnavanem postopku, ne bo mogel varovati v drugem postopku (npr. za izdajo gradbenega dovoljenja), ker bo o njih odločeno v obravnavanem postopku; po drugi strani pa so njegove navedbe, da bi mu morala biti priznana pravica do udeležbe v vseh teh postopkih že samo zato, ker mu je bila priznana v enem od njih, neutemeljene.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu. V obravnavani zadevi je sporna odločba o zavrženju revidentove pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. V tej odločbi obveznost oziroma pravica revidenta ni izražena v denarni vrednosti, zato uveljavljani pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Ker revident ni navedel, katero je po vsebini te zadeve pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Zahteva za vročitev odločbe po vsebini pomeni zahtevo za vstop v postopek, kakršno ZUP predpisuje za čas od izdaje prvostopenjske upravne odločbe do izteka pritožbenega roka za stranke. ZVO-1 v postopku za ugotovitev skladnosti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektnimi pogoji iz okoljevarstvenega soglasja ne določa kroga strank oziroma stranskih udeležencev. To pomeni, da bi moral tožnik, če bi se želel vključiti v ta postopek (ne glede na fazo postopka), določno navesti, v čem je njegov pravni interes.

Odločitev o vročitvi odločbe pomeni odločanje o tem, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji, da se tujega postopka udeležuje oseba, ker bi v njem lahko varovala svoje pravne koristi (43. člen ZUP). Taka oseba lahko vloži pritožbo šele, ko ji je vročena odločba in s tem procesnim dejanjem priznano, da ima zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. V takem primeru se oseba v pritožbi ne more sklicevati na kršitev iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP (da ji ni bila dana možnost udeleževati se postopka kot stranska udeleženka).