25. člen ZJC-UPB1
(splošna načela)
(1)Državne ceste se morajo načrtovati, projektirati in graditi tako: – da so rešitve usklajene z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve in – da bosta z njimi zagotovljena varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu ter skladnost cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katero potekajo.
(2)Za gradnjo in rekonstrukcijo državnih cest veljajo določbe predpisov o urejanju prostora, o graditvi objektov in o gradbenih proizvodih, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(3)Graditev državnih cest je v javnem interesu.
- VSL sodba II Cp 32/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Golo sklicevanje na zakonsko podlago splošne obveznosti vzdrževanja cest ne more nadomestiti konkretnega očitka kršitve te obveznosti. Solidarnost dolžnikov ne pomeni, da ti kot stranke v procesu nastopajo kot enotni sosporniki. O pripoznavi zahtevka je možno govoriti zgolj med konkretnima pravdnima strankama. Zavarovalnica tožeče stranke ni stranka tega postopka, zato se morebitnega njej opravljenega plačila ne more šteti za priznanje obstoja obravnavane terjatve.
- UPRS sodba I U 667/2009Upravno sodišče RS · 2010
Rok, kot je postavljen sedaj, ko uresničitev razlastitvenega namena veže na dokončno gradbeno dovoljenje, kar je bodoče negotovo dejstvo, negira element nujnosti razlastitve (posebno v obravnavanem primeru, ko je postopek tekel po 104. členu ZUreP-1). Določba 1. odstavka 102. člena ZUreP-1 obvezuje organ, da določi materialni rok. Materialni rok pa je tisti, ki velja za uveljavitev določenih materialnih pravic (111. člen ZUreP-1 določa, da če razlastitveni upravičenec v roku iz 1. odstavka 102. člena tega zakona ne zagotovi začetka gradnje objekta ali objektov, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana, lahko razlaščenec zahteva vrnitev nepremičnine).
- UPRS sodba I U 140/2009Upravno sodišče RS · 2010
Rok, vezan na neko bodoče in negotovo dejstvo, pomeni nezmožnost uresničitve pravice do vrnitve nepremičnine. S tako določenim rokom ni opredeljena situacija, ko do uresničitve razlastitvenega namena sploh ne pride oz. ne pride v določenem obdobju.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 3. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba II Cp 32/2016Višje sodišče v Ljubljani · 15. 3. 2016
Golo sklicevanje na zakonsko podlago splošne obveznosti vzdrževanja cest ne more nadomestiti konkretnega očitka kršitve te obveznosti. Solidarnost dolžnikov ne pomeni, da ti kot stranke v procesu nastopajo kot enotni sosporniki. O pripoznavi zahtevka je možno govoriti zgolj med konkretnima pravdnima strankama. Zavarovalnica tožeče stranke ni stranka tega postopka, zato se morebitnega njej opravljenega plačila ne more šteti za priznanje obstoja obravnavane terjatve.
- UPRS sodba I U 667/2009Upravno sodišče RS · 15. 6. 2010
Rok, kot je postavljen sedaj, ko uresničitev razlastitvenega namena veže na dokončno gradbeno dovoljenje, kar je bodoče negotovo dejstvo, negira element nujnosti razlastitve (posebno v obravnavanem primeru, ko je postopek tekel po 104. členu ZUreP-1). Določba 1. odstavka 102. člena ZUreP-1 obvezuje organ, da določi materialni rok. Materialni rok pa je tisti, ki velja za uveljavitev določenih materialnih pravic (111. člen ZUreP-1 določa, da če razlastitveni upravičenec v roku iz 1. odstavka 102. člena tega zakona ne zagotovi začetka gradnje objekta ali objektov, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana, lahko razlaščenec zahteva vrnitev nepremičnine).
- UPRS sodba I U 140/2009Upravno sodišče RS · 2. 3. 2010
Rok, vezan na neko bodoče in negotovo dejstvo, pomeni nezmožnost uresničitve pravice do vrnitve nepremičnine. S tako določenim rokom ni opredeljena situacija, ko do uresničitve razlastitvenega namena sploh ne pride oz. ne pride v določenem obdobju.