12. člen ZRRD-UPB1

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju dane napotke upoštevalo, saj je presojalo vprašanje (ne)namenske porabe sredstev, pa tudi obstoj predpostavk za poslovno odškodninsko odgovornost. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, je tožnica tista, ki je sklenila sporno pogodbo, ona (in ne Republika Slovenija) je tudi tista, ki se je s pogodbo zavezala tožencu izplačati določen denarni znesek, ta znesek je tudi izplačala, toženec pa se je zavezal denar porabiti za v pogodbi predviden namen. Kako in na kakšni podlagi je tožnica ta sredstva pridobila in kakšno je njeno notranje razmerje z ustanoviteljico, za presojo njene aktivne stvarne legitimacije v pogledu poslovne odškodninske odgovornosti ni pomembno. Za presojo zastaranja odškodninske terjatve je v obravnavani zadevi treba uporabiti tretji (in ne prvi) odstavek 352. člena OZ, po katerem odškodninska terjatev za škodo, ki nastane s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Ker v konkretnem primeru pri pogodbeni obveznosti ne gre za obveznost, za katero bi ob upoštevanju pravil 347. člena OZ in nadaljnjih veljal krajši zastaralni rok kot s

S kakšnim namenom je tožnica poravnala dolžni znesek, po prepričanju sodišča ne more biti odločilno pri ugotavljanju izpolnjevanja razpisnega pogoja (poravnane obveznosti do države). Poleg tega je tudi ugotovitev toženke o zvijačnem in nepoštenem ravnanju toženke pavšalna in neizkazana, tožnici pa ni bila dana možnost, da se do nje opredeli.

V zadevi je sporno, ali je pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja, tj. ali je tožnica v letu 2011 presegla dodano vrednost na zaposlenega v panogi C.21, upoštevan pravilen podatek o številu zaposlenih. Toženka se sklicuje na podatek AJPES o dodani vrednosti na zaposlenega v znesku 97.970 EUR, vendar je to podatek o kazalniku, ki v okviru poslovnega poročila ni predpisan. Drugih ugotovitev, ki bi pojasnile izračun toženke, da tožnica ne presega povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v panogi, pa izpodbijana odločitev ne vsebuje. Določbe ZUS-1 o stroških postopka sledijo naravi spora in so zato drugačne kot v ZPP.

Ko o zadevi odloča kolegijski organ, ni zadržkov, da organ o zadevi, o kateri je že glasoval, ne bi odločal še enkrat, če odločba o prvem glasovanju še ni bila izdana oziroma vročena stranki.

Vsak, ki se prijavi na razpis, mora natančno preveriti celotno razpisno dokumentacijo, to je tudi obrazce in priloge, in na ta način ugotoviti, katera dokazila so zahtevana v razpisni dokumentaciji in na podlagi katerih bo mogoče pridobiti pričakovano število točk.