60. člen ZDDV-UPB4
(nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV)
(1)Obračunavanje in plačevanje DDV nadzoruje davčni organ v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek in z zakonom, ki ureja davčno službo. Obračunavanje in plačevanje DDV od prevoznih storitev v mednarodnem prometu lahko v skladu s predpisom iz drugega odstavka 66. člena tega zakona nadzoruje tudi carinski organ.
(2)Davčni organ in davčni zavezanec praviloma izmenjujeta podatke v elektronski obliki.
(3)Če davčni zavezanec ne predloži obračuna DDV ali ga predloži v nepopolni obliki ali če davčni organ ugotovi, da davčna obveznost ni pravilno obračunana, kot tudi glede zamudnih obresti, pravnih sredstev in vseh vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določena s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki ureja davčno službo.
(4)Pri uvozu blaga nadzoruje obračunavanje in plačevanje DDV carinski organ v skladu s carinskimi predpisi, kot da bi bil DDV uvozna dajatev.
- UPRS sodba in sklep U 1766/2006Upravno sodišče RS · 2008
Izdajatelj računov le-teh ni imel v svoji dokumentaciji in ni bila možna preveritev dobave navedenih orodij pri dobavitelju, tožnik pa navedenih orodij tudi ni imel evidentiranih, tako kot mu nalagajo davčni predpisi (Pravilnik o vodenju poslovnih knjig, Uradni list RS, št. 5/95), saj iz registra osnovnih sredstev ni bilo razvidno stanje sredstev po vrsti, vrednosti in količini. Zato je tudi po mnenju sodišča moč pritrditi ugotovitvam obeh davčnih organov, da tožnik ni izkazal verodostojnost pridobitve spornih orodij in da gre za za fiktivne račune o nabavi.
- UPRS sodba U 686/2001Upravno sodišče RS · 2005
Tudi po oceni sodišča je pravna podlaga po 3. in 5. alinei 1. odstavka 39. člena ZDavP za pristop k oceni davčne osnove v obravnavanem primeru podana, saj je ob primerjavi računa tožnika, ki ga je davčni organ pridobil v igri "Vzemite račun" z zbirnim kontrolnim trakom, ki se nanaša na ta račun, ugotovljeno, da je na zbirniku evidentiran promet v drugačnem znesku, kot je naveden na računu, ter je v tem delu treba zavrniti tožnikove navedbe, da je šlo za primerjavo dveh neprimerljivih podatkov, saj so prav zbirniki namenjeni evidenci prometa. Po mnenju sodišča je treba pravilnost ocene izkazati tudi na podlagi elementov, ki jih davčnemu organu predpisuje že sam ZDavP. Davčni organ sicer lahko pri cenitvi uporabi različne metode, da ugotovi resnični obseg neevidentiranega prometa, kar pa mora obrazložiti tako, da ni nobenega dvoma v pravilnost izračuna.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 4. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba in sklep U 1766/2006Upravno sodišče RS · 1. 4. 2008
Izdajatelj računov le-teh ni imel v svoji dokumentaciji in ni bila možna preveritev dobave navedenih orodij pri dobavitelju, tožnik pa navedenih orodij tudi ni imel evidentiranih, tako kot mu nalagajo davčni predpisi (Pravilnik o vodenju poslovnih knjig, Uradni list RS, št. 5/95), saj iz registra osnovnih sredstev ni bilo razvidno stanje sredstev po vrsti, vrednosti in količini. Zato je tudi po mnenju sodišča moč pritrditi ugotovitvam obeh davčnih organov, da tožnik ni izkazal verodostojnost pridobitve spornih orodij in da gre za za fiktivne račune o nabavi.
- UPRS sodba U 686/2001Upravno sodišče RS · 10. 1. 2005
Tudi po oceni sodišča je pravna podlaga po 3. in 5. alinei 1. odstavka 39. člena ZDavP za pristop k oceni davčne osnove v obravnavanem primeru podana, saj je ob primerjavi računa tožnika, ki ga je davčni organ pridobil v igri "Vzemite račun" z zbirnim kontrolnim trakom, ki se nanaša na ta račun, ugotovljeno, da je na zbirniku evidentiran promet v drugačnem znesku, kot je naveden na računu, ter je v tem delu treba zavrniti tožnikove navedbe, da je šlo za primerjavo dveh neprimerljivih podatkov, saj so prav zbirniki namenjeni evidenci prometa. Po mnenju sodišča je treba pravilnost ocene izkazati tudi na podlagi elementov, ki jih davčnemu organu predpisuje že sam ZDavP. Davčni organ sicer lahko pri cenitvi uporabi različne metode, da ugotovi resnični obseg neevidentiranega prometa, kar pa mora obrazložiti tako, da ni nobenega dvoma v pravilnost izračuna.