16. člen ZASP-C
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Postopki, ki ob uveljavitvi tega zakona tečejo na podlagi 2. oddelka Sedmega poglavja zakona, se končajo po do sedaj veljavnih določbah zakona.
- VSL sodba I Cpg 1326/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Ob tem, ko tožeča stranka ni konkretizirano navedla, kateri elementi idejne zasnove spornega objekta niso bili vključeni in zaobseženi v obsegu pravic, ki so bile prenesene na naročnika M., ostanejo kot nekonkretizirane tudi trditve o namernih posegih toženih strank v avtorsko pravico. Tožeča stranka bi ta del dejanske podlage tožbenega zahtevka lahko utemeljila le na podanih in dokazanih trditvah, da so tudi tožene stranke vedele ali bi morale vedeti, da določen obseg upravičenj iz avtorskega dela tožnika ni bil prenesen na naročnika z namenom, da bi ga le-ta lahko vključil v podlago za spremembo prostorskih aktov. Hujša oblika krivde iz 1. odstavka 168. člena ZASP se ne domneva, zato bi tožeča stranka takšno obliko krivde morala posebej utemeljiti in dokazati. Pri pravnem standardu hude malomarnosti gre za vrsto skrajne nepazljivosti, pri čemer ravnanje odstopa od ravnanj povprečno skrbnega človeka. Predloga za imenovanje novega izvedenca ni mogoče utemeljevati zgolj na podlagi nestrinjanja z ugotovitvami izvedenca.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 12. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cpg 1326/2010Višje sodišče v Ljubljani · 23. 12. 2010
Ob tem, ko tožeča stranka ni konkretizirano navedla, kateri elementi idejne zasnove spornega objekta niso bili vključeni in zaobseženi v obsegu pravic, ki so bile prenesene na naročnika M., ostanejo kot nekonkretizirane tudi trditve o namernih posegih toženih strank v avtorsko pravico. Tožeča stranka bi ta del dejanske podlage tožbenega zahtevka lahko utemeljila le na podanih in dokazanih trditvah, da so tudi tožene stranke vedele ali bi morale vedeti, da določen obseg upravičenj iz avtorskega dela tožnika ni bil prenesen na naročnika z namenom, da bi ga le-ta lahko vključil v podlago za spremembo prostorskih aktov. Hujša oblika krivde iz 1. odstavka 168. člena ZASP se ne domneva, zato bi tožeča stranka takšno obliko krivde morala posebej utemeljiti in dokazati. Pri pravnem standardu hude malomarnosti gre za vrsto skrajne nepazljivosti, pri čemer ravnanje odstopa od ravnanj povprečno skrbnega človeka. Predloga za imenovanje novega izvedenca ni mogoče utemeljevati zgolj na podlagi nestrinjanja z ugotovitvami izvedenca.