13. člen MKPPKZ

1. Pristojni organi dveh ali več držav članic lahko na podlagi medsebojnega dogovora za posebne namene in za določen čas, ki se lahko soglasno podaljša, ustanovijo skupno preiskovalno skupino za preiskave kaznivih dejanj v eni ali več državah članicah, ki sestavljajo skupino. Sestava skupine se opredeli v dogovoru. Skupna preiskovalna skupina se lahko ustanovi zlasti, kadar: (a) preiskave kaznivih dejanj, ki jih opravlja država članica, zahtevajo težke in zahtevne preiskave v povezavi z drugimi državami članicami; (b) več držav članic vodi preiskave kaznivih dejanj, pri katerih okoliščine primera zahtevajo usklajeno skupno ukrepanje v vpletenih državah članicah. Za ustanovitev skupne preiskovalne skupine lahko zaprosi vsaka država članica. Skupina se ustanovi v eni od držav članic, v kateri naj bi se preiskava izvajala. 2. Poleg podatkov, navedenih v ustreznih določbah 14. člena Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči in 37. člena Beneluške pogodbe, zaprosila za ustanovitev skupne preiskovalne skupine vključujejo tudi predloge za sestavo skupine. 3. Skupna preiskovalna skupina deluje na ozemlju držav članic, ki sestavljajo skupino, pod naslednjimi splošnimi pogoji: (a) skupino vodi predstavnik pristojnega organa, ki sodeluje pri preiskavah kaznivih dejanj, iz države članice, v kateri skupina deluje. Vodja skupine deluje v okviru svojih pristojnosti po nacionalni zakonodaji; (b) skupina izvaja svoje naloge v skladu z zakonodajo države članice, v kateri deluje. Člani skupine izvajajo svoje naloge pod vodstvom osebe, navedene v pododstavku (a), ob upoštevanju pogojev, ki jih določijo njihovi organi v dogovoru o ustanovitvi skupine; (c) država članica, v kateri skupina deluje, sprejme vse organizacijske ukrepe, potrebne za njeno delovanje. 4. V tem členu se člani skupne preiskovalne skupine, ki niso iz države članice, v kateri skupina deluje, imenujejo "napoteni člani". 5. Napoteni člani skupne preiskovalne skupine imajo pravico biti navzoči, ko se v državi članici, kjer skupina deluje, sprejmejo preiskovalni ukrepi. Vodja skupine pa lahko iz posebnih razlogov v skladu z zakonodajo države članice, v kateri skupine deluje, odloči drugače. 6. Vodja skupine lahko napotenim članom skupne preiskovalne skupine v skladu z zakonodajo države članice, v kateri skupina deluje, zaupa nalogo, da izvedejo nekatere preiskovalne ukrepe, kadar to odobrijo pristojni organi države članice, v kateri skupina deluje, in države članice, ki je te člane napotila. 7. Kadar je za potrebe skupne preiskovalne skupine treba sprejeti preiskovalne ukrepe v eni od držav članic, ki sestavljajo skupino, lahko napoteni člani zaprosijo svoje pristojne organe, da te ukrepe sprejmejo. Ti ukrepi se v tej državi članici obravnavajo pod enakimi pogoji, kot bi veljali, če bi preiskava potekala v tej državi. 8. Kadar skupna preiskovalna skupina potrebuje pomoč države članice, ki ne sestavlja skupine, ali tretje države, lahko pristojni organi države, v kateri skupina deluje, zaprosijo za pomoč pristojne organe te druge države v skladu z ustreznimi instrumenti ali dogovori. 9. Član skupne preiskovalne skupine lahko v skladu s svojim nacionalnim pravom in v mejah svojih pristojnosti skupini priskrbi podatke, ki so na voljo v državi članici, ki ga je napotila zaradi preiskav kaznivih dejanj, ki jih skupina vodi. 10. Podatki, ki jih član ali napoteni član zakonito pridobi, medtem ko sodeluje v skupni preiskovalni skupini, ki pa sicer niso na voljo pristojnim organom držav članic, se lahko uporabljajo v naslednje namene: (a) za namene, za katere je bila skupina ustanovljena; (b) na podlagi predhodnega soglasja države članice, v kateri so bili pridobljeni podatki, za odkrivanje, preiskovanje in pregon drugih kaznivih dejanj. Tako soglasje se lahko odkloni samo, kadar bi taka uporaba ogrozila preiskave kaznivih dejanj v tej državi članici ali v zvezi s katero bi ta država članica lahko zavrnila medsebojno pravno pomoč; (c) za preprečevanje neposrednega in resnega ogrožanja javne varnosti ter brez poseganja v pododstavek (b), če se naknadno sproži preiskava kaznivega dejanja; (d) za druge namene, če se tako dogovorijo države članice, ki sestavljajo skupino. 11. Ta člen ne vpliva na druge obstoječe določbe ali dogovore o ustanovitvi oziroma delovanju skupnih preiskovalnih skupin. 12. Če zakonodaja držav članic ali določbe katerih koli pravnih instrumentov, ki jih med seboj uporabljajo, to omogočajo, se lahko sklenejo dogovori, da pri delu skupine lahko sodelujejo osebe, ki niso predstavniki pristojnih organov držav članic, ki sestavljajo skupno preiskovalno skupino. Take osebe so lahko na primer uradniki organov, ustanovljenih na podlagi Pogodbe o Evropski uniji. Zanje ne veljajo pravice, ki jih imajo člani ali napoteni člani skupine na podlagi tega člena, če ni v dogovoru izrecno navedeno drugače.