10. člen MKPPKZ

1. Če je oseba na ozemlju ene države članice in jo morajo kot pričo ali izvedenca zaslišati pravosodni organi druge države članice, slednja lahko zahteva, da se zaslišanje opravi prek videokonference, kot je določeno v drugem do osmem odstavku, kadar ni zaželeno ali mogoče, da bi bila ta oseba na njenem ozemlju pri zaslišanju osebno navzoča. 2. Zaprošena država privoli v zaslišanje prek videokonference, če uporaba te ni v nasprotju s temeljnimi načeli njenega prava in če ima na voljo tehnična sredstva za izvedbo takega zaslišanja. Če zaprošena država nima tehničnih sredstev za zaslišanje prek videokonference, ji sredstva po medsebojnem dogovoru lahko da na voljo država prosilka. 3. Zaprosila za zaslišanje prek videokonference poleg podatkov iz 14. člena Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči in 37. člena Beneluške pogodbe vsebujejo utemeljitev, zakaj osebna navzočnost priče ali izvedenca ni zaželena ali mogoča, ter ime pravosodnega organa in oseb, ki bodo zaslišanje vodile. 4. Pravosodni organ zaprošene države to osebo vabi na zaslišanje skladno z notranjim pravom te države članice. 5. Za zaslišanje prek videokonference se uporabljajo naslednja pravila: (a) med zaslišanjem je po potrebi ob pomoči tolmača navzoč pravosodni organ zaprošene države, ki je odgovoren za ugotovitev istovetnosti zaslišane osebe in spoštovanje temeljnih načel prava zaprošene države. Če pravosodni organ zaprošene države meni, da se med zaslišanjem kršijo temeljna načela prava zaprošene države, takoj ukrene vse potrebno, da se zagotovi nadaljevanje zaslišanja v skladu s temi načeli; (b) o ukrepih za varovanje zaslišane osebe se po potrebi medsebojno sporazumejo pristojni organi države prosilke in zaprošene države; (c) zaslišanje vodi neposredno pravosodni organ države prosilke ali pa poteka pod njegovim vodstvom v skladu z nacionalno zakonodajo te države članice; (d) na zahtevo države prosilke ali zaslišane osebe zaprošena država tej osebi po potrebi zagotovi pomoč tolmača; (e) zaslišana oseba lahko uveljavlja pravico do odklonitve pričanja, ki jo ima po pravu zaprošene države ali države prosilke. 6. Brez vpliva na morebitne ukrepe za varovanje oseb pravosodni organ zaprošene države po končanem zaslišanju sestavi zapisnik, v katerem se navedejo datum in kraj zaslišanja, istovetnost zaslišane osebe, istovetnost in funkcija vseh drugih oseb, udeleženih pri zaslišanju v zaprošeni državi, morebitne dane prisege in tehnične razmere, v katerih je potekalo zaslišanje. Pristojni organ zaprošene države pošlje dokument pristojnemu organu države prosilke. 7. Stroške vzpostavitve videopovezave, stroške delovanja videopovezave v zaprošeni državi, plačilo tolmačev, ki jih je ta zagotovila, in povračila stroškov pričam in izvedencem, vključno s potnimi stroški v zaprošeni državi, tej povrne država prosilka, če se prva ne odpove povračilu vseh ali dela teh stroškov. 8. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se njena nacionalna zakonodaja, kadar so priče ali izvedenci zaslišani na njenem ozemlju v skladu s tem členom in odklonijo pričanje, čeprav so dolžni pričati, ali ne pričajo po resnici, uporablja na isti način, kot če bi zaslišanje potekalo po nacionalnem postopku,. 9. Države članice lahko po prosti presoji uporabljajo določbe tega člena tudi za zaslišanja obdolženca prek videokonference, kadar je to primerno, in s soglasjem pristojnih pravosodnih organov. V tem primeru se o odločitvi za videokonferenco in načinu njene izvedbe dogovorijo države članice v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in ustreznimi mednarodnimi instrumenti, vključno z Evropsko konvencijo za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950. Vsaka država članica lahko ob predložitvi uradnega obvestila iz drugega odstavka 27. člena izjavi, da ne bo uporabljala prvega pododstavka. To izjavo lahko kadar koli umakne. Zaslišanja se opravijo samo s soglasjem obdolženca. Svet v pravno zavezujočem aktu sprejme pravila, ki bi bila lahko potrebna za varstvo pravic obdolžencev.