67. člen ZJU-B

Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanjem delodajalca. Če so delavcu pričakovanja oziroma zahteve delodajalca na delovnem mestu, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, znana, te pa delodajalec nato uporabi pri izdelavi ocene poskusnega dela, delodajalcu ni mogoče očitati, da ni imel kriterijev za izdelavo ocene poskusnega dela. Ob ugotovitvi, da med naloge delovnega mesta "poslovni sekretar" med drugim sodi tudi pisanje dopisov in korespondenca v nemškem jeziku in sposobnost pisnega in govornega izražanja v nemškem jeziku in glede na poudarjeno pomembnost znanja nemškega jezika pri toženi stranki, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je že na podlagi dejstva, da tožnica nemškega jezika ni znala, tožena stranka utemeljeno zaključila, da tožnica svojih delovnih obveznosti ne more izpolnjevati v skladu z njenimi pričakovanji. Glede na to je tožena stranka utemeljeno zaključila, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila.

Predmet spora je presoja zakonitosti odločbe o razrešitvi iz višjega naziva in imenovanje v nižji naziv, kar je posledica negativne ocene komisije za spremljanje poskusnega dela, zato sodišče meni, da bi se morala tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ opredeliti do ocene navedene komisije. Pri tem pa je prvostopenjski organ v obrazložitvi navedel zgolj to, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila, drugostopenjski organ pa je glede tožničinih ugovorov zoper ugotovitve komisije navedel zgolj to, da se v tem postopku ne more spuščati v utemeljenost podane ocene poskusnega dela, zlasti zato, ker se je tožnica strinjala s premestitvijo na drugo delovno mesto. Tožnica je dne 12. 3. 2015 seznanjena z oceno poskusnega dela, ni pa niti iz upravnega spisa niti iz prvostopenjske odločbe razvidno, ali ji je bila razen tega, da je bila z oceno seznanjena, dana tudi izrecna možnost, da se do te ocene opredeli v postopku do izdaje prvostopenjske odločbe.

Ker je mogoče delavčevo sposobnost za opravljanje določenega dela oceniti le v primeru, če delavec v času poskusnega dela dejansko dela (delo opravlja), se poskusno delo podaljša v primeru začasne odsotnosti delavca. Do podobne situacije, kot v primeru delavčeve odsotnosti z dela, je prišlo tudi z nastopom sodnih počitnic, ki so trajale eno tretjino dogovorjenega poskusnega dela. V času sodnih počitnic tožnik ni mogel v pričakovanem obsegu opraviti svojega dela, zaradi česar podaljšanje njegovega poskusnega dela ni bilo nezakonito. Ker ZJU/2002 določbe o tem, da bi lahko javnemu uslužbencu zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delovno razmerje prenehalo pred vročitvijo odločitve o njegovi pritožbi zoper sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni imel, je tožena stranka kot datum prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki napačno določila pred dokončnostjo tega sklepa. Iz tega razloga je tožnik upravičen do priznanja delovnega razmerja za čas od dneva, določenega v sklepu o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, do dneva dokončnosti tega sklepa (ob ugotovitvi, da je sicer odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita).