21. člen ZRTVS-1
(1)RTV Slovenija vodi in upravlja uprava, ki jo sestavljajo štirje članice ali člani (v nadaljnjem besedilu: člani). Vodi jo predsednica ali predsednik uprave (v nadaljnjem besedilu: predsednik), pri čemer je en član uprave delavski direktor. Mandat članov uprave je štiri leta.
(2)Predsednika uprave imenuje svet na podlagi javnega razpisa, dva dodatna člana uprave imenuje svet na predlog predsednika uprave, delavskega direktorja pa izvolijo zaposleni RTV Slovenija na neposrednih volitvah. Delavski direktor ne sme biti hkrati predsednik ali član Sveta delavcev, predsednik sindikata ali sindikalni zaupnik.
(3)Pogoji za imenovanje članov uprave so: 1. dosežena najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven; 2. aktivno znanje slovenskega jezika; 3. aktivno (na ravni vsaj B2) morajo obvladati najmanj en svetovni jezik; 4. najmanj deset let delovnih izkušenj s področja, za katerega so zadolženi, od tega mora imeti predsednik uprave vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v večjih sistemih z najmanj 100 zaposlenimi; 5. poznavanje problematike dejavnosti javnih medijskih servisov; 6. ne smejo imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija; 7. usposobljenost za članstvo v nadzornem svetu, kar izkazujejo s potrdilom o usposobljenosti za člane nadzornih svetov ali upravnih odborov družb, veljavnim v Republiki Sloveniji, oziroma ga morajo pridobiti v enem letu od nastopa mandata; 8. da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev; 9. da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
(4)Pogoji iz prejšnjega odstavka ne veljajo za delavskega direktorja.
(5)Za predsednika in člane uprave se smiselno uporabljajo določbe o skrbnosti in odgovornosti, kot jih za člane organov vodenja oziroma nadzora določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.
(6)Uprava odloča z večino glasov vseh svojih članov, če ta zakon ne določa drugače. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika uprave.
(7)Svet razreši predsednika ali člane uprave pred potekom časa, za katerega so imenovani, če: 1. predsednik ali član uprave sam zahteva svojo razrešitev; 2. nastopi kateri od razlogov, zaradi katerih v skladu z zakonom, ki urejajo delovna razmerja, preneha delovno razmerje po samem zakonu; 3. predsednik ali član uprave pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi in splošnimi akti RTV Slovenija ali ne izvršuje sklepov organov RTV Slovenija ali ravna v nasprotju z njimi; 4. predsednik ali član uprave s svojim delovanjem povzroči RTV Slovenija večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri delu; 5. ne izpolnjujejo več pogojev za imenovanje za člana uprave iz tretjega odstavka tega člena; 6. razrešitev člana uprave, razen delavskega direktorja, predlaga predsednik uprave.
(8)Poleg razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena je delavski direktor razrešen tudi, če predlog za razrešitev, ki ga je podala najmanj desetina vseh zaposlenih na RTV Slovenija, podpre večina vseh zaposlenih na RTV Slovenija.
(9)Podrobnejši postopek razrešitve članov uprave določi statut.
(10)Za vprašanja v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo delavskega direktorja, ki niso urejena v tem zakonu, se smiselno uporablja zakon, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
- VDSS Sodba Pdp 514/2024Višje delovno in socialno sodišče · 2025
Ker ZDR-1 ne loči med vodilnimi in vodstvenimi delavci (vodstveni delavec ni zakonska opredelitev niti kategorija), za presojo izpolnitve tega pogoja ne more biti relevantna ločitev vodilnih in vodstvenih delavcev v statutu toženke, še posebej, če ta kljub izpolnitvi zakonskih kriterijev za vodilnega delavca po 74. členu ZDR-1 tak status takemu delavcu odreka z odkazovanjem na nedefinirano nezakonsko kategorijo (vodstveni delavec).
- VDSS Sodba X Pdp 434/2023Višje delovno in socialno sodišče · 2024
Za odločitev je bistveno, da v primeru imenovanja urednika uredništva za nove medije oziroma katerega koli drugega urednika ZRTVS-1 ne določa ne soglasja ne mnenja. To pa pomeni, da neskladnost z zakonom ni podana.
- VDSS Sodba Pdp 466/2023Višje delovno in socialno sodišče · 2023
Ker je v obravnavanem sporu sodišče prve stopnje na podlagi skladnih navedb strank ugotovilo, da pred imenovanjem A. A. za odgovorno urednico ni prišlo do odločanja uredništva o tem, da tudi sami predlagajo v imenovanje generalnemu direktorju kandidata, ki je dobil njihovo pozitivno mnenje, generalni direktor pred izbiro kandidata ni bil dolžan pridobiti soglasja programskega sveta.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 1. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 514/2024Višje delovno in socialno sodišče · 15. 1. 2025besedilo 2022–2026
Ker ZDR-1 ne loči med vodilnimi in vodstvenimi delavci (vodstveni delavec ni zakonska opredelitev niti kategorija), za presojo izpolnitve tega pogoja ne more biti relevantna ločitev vodilnih in vodstvenih delavcev v statutu toženke, še posebej, če ta kljub izpolnitvi zakonskih kriterijev za vodilnega delavca po 74. členu ZDR-1 tak status takemu delavcu odreka z odkazovanjem na nedefinirano nezakonsko kategorijo (vodstveni delavec).
- VDSS Sodba X Pdp 434/2023Višje delovno in socialno sodišče · 9. 1. 2024besedilo 2022–2026
Za odločitev je bistveno, da v primeru imenovanja urednika uredništva za nove medije oziroma katerega koli drugega urednika ZRTVS-1 ne določa ne soglasja ne mnenja. To pa pomeni, da neskladnost z zakonom ni podana.
- VDSS Sodba Pdp 466/2023Višje delovno in socialno sodišče · 12. 10. 2023besedilo 2022–2026
Ker je v obravnavanem sporu sodišče prve stopnje na podlagi skladnih navedb strank ugotovilo, da pred imenovanjem A. A. za odgovorno urednico ni prišlo do odločanja uredništva o tem, da tudi sami predlagajo v imenovanje generalnemu direktorju kandidata, ki je dobil njihovo pozitivno mnenje, generalni direktor pred izbiro kandidata ni bil dolžan pridobiti soglasja programskega sveta.
- VDSS sodba in sklep Pdp 1036/2015Višje delovno in socialno sodišče · 21. 4. 2016besedilo 2005–2022
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je obstajal utemeljen obnovitveni razlog za obnovo in za ponovno odločanje o izbiri generalnega direktorja tožene stranke (oziroma za razveljavitev sklepa o imenovanju tožnice za generalno direktorico tožene stranke). Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), se obnovi v skladu z 8. točko 260. člena ZUP, če kolegijski organ, ki je izdal odločbo, ni odločal v sestavi, kot je predpisana z veljavnimi predpisi, ali če za odločbo ni glasovala predpisana večina. Sodišče prve stopnje je štelo, da član Programskega sveta B.B. ni izpolnjeval zakonskih pogojev za imenovanje za člana Programskega sveta tožene stranke, zato je posledično menilo, da je kolegijski organ odločal v sestavi, ki ni bila v skladu z zakonom. Takšno stališče je zmotno. B.B. je bil v Državnem zboru imenovan v mandat na podlagi sedme alineje 1. odstavka 17. člena ZRTVS-1, mandat pa mu je prenehal z ugotovitvenim sklepom Državnega zbora z dne 22. 5. 2014. Vsebino tega sklepa je mogoče razlagati le tako, da mandat preneha z dnem, ko se Državni zbor s tem seznani ali pa takrat, ko je
- VDSS sklep Pdp 780/2014Višje delovno in socialno sodišče · 24. 7. 2014besedilo 2005–2022
Upravno sodišče Republike Slovenije je skupaj s tožbo toženi stranki vročilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje suspenzivnih učinkov sklepa o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda. Tožnica je v tem sporu med istima strankama med drugim predlagala tudi prepoved nadaljevanja izvrševanja citiranega sklepa. V tem obsegu sta predloga vsebinsko istovrstna, zato je podana litispendenca. Ker je sodišče prve stopnje (vsebinsko) odločalo o utemeljenosti tega dela predloga za izdajo začasne odredbe, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V skladu s 4. členom ZUP se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Pravila upravnega postopka pa obsegajo tudi izredna pravna sredstva, med katera se uvršča tudi obnova postopka (določbe 260. - 272. člena ZUP). ZZ in ZRTVS-1 nimata posebnih procesnih pravil glede postopka odločanja o izbiri in imenovanju generalna direktorja. Položaj generalnega direktorja in njegove pristojnosti, določene v 22. členu Z
- UPRS sklep I U 855/2014Upravno sodišče RS · 22. 5. 2014besedilo 2005–2022
Generalnega direktorja RTV Slovenija imenuje Programski svet RTV Slovenija. Za spor o imenovanju generalnega direktorja (in za spor o uvedbi obnove postopka) je pristojno sodišče za delovne spore. (Upravno) sodišče tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.