Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS)

Ta zakon ureja veterinarska merila skladnosti, sledljivost in certificiranje v zvezi z živalmi, živalskimi proizvodi in krmo; veterinarska merila skladnosti in z veterinarsko stroko povezana pravila prometa ter uporabe zdravil; veterinarske preglede; veterinarski nadzor; ukrepe uradnega veterinarskega nadzora; financiranje veterinarskih pregledov in uradnega veterinarskega nadzora; baze podatkov in informacijski sistem ter posebni upravni postopek.

(1)Ta zakon vsebinsko povzema naslednje direktive:

1.      Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (UL L št. 224 z dne 18. avgusta 1990, str. 29, z vsemi spremembami);

2.      Direktiva Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti (UL L št. 378 z dne 31. decembra 1982, str. 58, z vsemi spremembami);

3.      Direktiva Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (UL L št. 395 z dne 30. decembra 1989, str. 13, z vsemi spremembami);

4.      Direktiva Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (UL L št. 268 z dne 24. septembra 1991, str. 56, z vsemi spremembami);

5.      Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L št. 24 z dne 30. januarja 1998, str. 9, z vsemi spremembami);

6.      Direktiva Sveta 96/93/ES z dne 17. decembra 1996 o certificiranju živali in živalskih proizvodov (UL L št. 13 z dne 16. januarja 1997, str. 97, z vsemi spremembami);

7.      Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (UL L št. 351 z dne 2. decembra 1989, str. 34, z vsemi spremembami);

8.      Direktiva Sveta 92/102/ES z dne 27. novembra o identifikaciji in registraciji živali (UL L št. 355 z dne 5. decembra 1992, str. 32, z vsemi spremembami);

9.      Direktiva Sveta 96/43/ES z dne 26. junija 1996 o spremembi in pripravi prečiščenega besedila Direktive 85/73/EGS z namenom zagotavljanja financiranja veterinarskih pregledov in kontrol nad živimi živalmi in nekaterimi živalskimi proizvodi, in spremembi Direktive 90/675/EGS in 91/496/EGS (UL L št. 162 z dne 1. julija 1996, str. 1, z vsemi spremembami);

10.   Direktiva 2001/82/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L št. 311 z dne 28. novembra 2001, str. 1, z vsemi spremembami), v delu, ki se nanaša na uporabo zdravil in z uporabo povezano sledljivost zdravil;

11.   Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L št. 125 z dne 23. maja 1996, str. 3, z vsemi spremembami);

12.   Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L št. 125 z dne 23. maja 1996, str. 10, z vsemi spremembami);

13.   Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/99/ES z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (UL L št. 325 z dne 12. decembra 2003, str. 31, z vsemi spremembami).

(2)S tem zakonom se ureja izvajanje naslednjih uredb:

1.      Uredba (ES) 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. februarja 2002, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 178/2002), v delu, ki se nanaša na živila po tem zakonu ter na varnost krme;

2.      Uredba (ES) 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L št. 165 z dne 30. aprila 2004, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 882/2004), razen v delu, ki se nanaša na živila, ki niso predmet tega zakona, ob upoštevanju predpisov, ki urejajo pristojnosti organov na področju živil;

3.      Uredba (ES) 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. aprila 2004, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004), v delu, ki se nanaša na živila po tem zakonu;

4.      Uredba (ES) 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 z dne 30. aprila 2004, str. 55, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 853/2004);

5.      Uredba (ES) 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega veterinarskega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 139 z dne 30. aprila 2004, str. 206, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 854/2004);

6.      Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L št. 70 z dne 16. marca 2005, str. 1, z vsemi spremembami), v delu, ki se nanaša na živila živalskega izvora, v skladu s predpisi, ki urejajo pristojnosti organov na področju živil;

7.      Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih (UL L št. 77 z dne 16. marca 2001, str. 1, z vsemi spremembami), v delu, ki se nanaša na živila živalskega izvora, v skladu s predpisi, ki urejajo pristojnosti organov na področju živil;

8.      Uredba (ES) 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. oktobra 2002, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1774/2002);

9.      Uredba (ES) 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35 z dne 8. februarja 2005, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 183/2005);

10.   Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L št. 268 z dne 18. oktobra 2003, str. 29, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1831/2003);

11.   Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. avgusta 2000, str. 1, z vsemi spremembami);

12.   Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L št. 5 z dne 9. januarja 2004, str. 8, z vsemi spremembami).

(3)S tem zakonom se ureja izvajanje Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (UL L št. 224 z dne 18. avgusta 1990, str. 19, z vsemi spremembami).

(4)Predmet tega zakona so tudi izvedbeni predpisi predpisov Skupnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.

Namen tega zakona je določitev:

1.      meril skladnosti s predpisi, ki jim morajo ustrezati živali, živalski proizvodi in krma z vidika varnosti;

2.      nivoja kakovosti laboratorijskega preizkušanja in poročanja ter diagnostičnih postopkov;

3.      dodatnih pravil zaščite živali;

4.      pravic in dolžnosti:

-  imetnikov živali in trgovcev z živalmi,

-  oseb, odgovornih za tovor,

-  nosilcev dejavnosti živilske proizvodnje in distribucije živil,

-  nosilcev dejavnosti zbiranja, predelave, obdelave in odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov,

-  nosilcev dejavnosti na področju krme,

-  laboratorijev;

5.      ukrepov spremljanja, odkrivanja, preprečevanja, izkoreninjanja, obvladovanja in poročanja o določenih boleznih živali, za katere je potrebno nujno ukrepanje z uvedbo zapor držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) oziroma posameznih območij, ter o določenih zoonozah;

6.      veterinarskih pravil trgovanja glede na status določene bolezni v državi ali regiji, od koder pošiljka prihaja v Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: RS) oziroma kamor je namenjena;

7.      prepovedi uporabe določenih substanc za uporabo v veterinarski medicini oziroma živinoreji;

8.      z veterinarsko stroko povezanih pravil prometa in uporabe zdravil;

9.      ukrepov monitoringa, odkrivanja, sankcioniranja in poročanja pri ugotovitvah uporabe prepovedanih substanc oziroma nedovoljene uporabe substanc ter ugotovitvi preseženih vrednosti določenih škodljivih ostankov;

10.   postopkov preverjanja skladnosti:

-  živali in živalskih proizvodov,

-  krme z vidika varnosti,

-  uporabe zdravil v veterinarski medicini in z uporabo povezane sledljivosti zdravil,

-  objektov, naprav in procesov za rejo, promet in trgovanje z živalmi,

-  objektov, naprav in procesov proizvodnje, predelave, distribucije in odstranjevanja živalskih proizvodov;

11.   posebnih postopkov:

-  veterinarskega pregleda harmoniziranih živali in živali, ki niso harmonizirane,

-  veterinarskega pregleda harmoniziranih živalskih proizvodov in živalskih proizvodov, ki niso harmonizirani,

-  veterinarskega pregleda živali pri vnosu na teritorij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) oziroma pri izstopu oziroma drugih obveznih pregledov živali pri vnosu oziroma izstopu s teritorija EU,

-  načina veterinarskega pregleda proizvodov, za katere je v skladu s predpisi obvezen veterinarski pregled, pri vnosu na teritorij EU oziroma pri izstopu;

12.   izvajanja uradnega veterinarskega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali;

13.   izvajanja z veterinarsko stroko povezanega uradnega veterinarskega nadzora nad prometom in uporabo zdravil;

14.   uradnega veterinarskega nadzora za zagotovitev, da je uvoženo blago skladno ali enakovredno z zakonodajo Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti) o krmi in živilih;

15.   načina financiranja izvajanja preverjanja skladnosti in veterinarskega nadzora v RS, načina izračuna višine veterinarskih pristojbin, načina njihovega obračunavanja, zavezancev za plačilo ter načina zbiranja veterinarskih pristojbin in porabe zbranih sredstev.

Za izvajanje uradnega veterinarskega nadzora nad živalmi, živalskimi proizvodi in krmo se opredeli teritorij EU, ki obsega:

1.      ozemlje Kraljevine Belgije;

2.      ozemlje Češke republike;

3.      ozemlje Kraljevine Danske brez Ferskih otokov in Grenlandije;

4.      ozemlje Zvezne republike Nemčije;

5.      ozemlje Republike Estonije;

6.      ozemlje Helenske republike;

7.      ozemlje Kraljevine Španije brez Ceute in Melille;

8.      ozemlje Francoske republike;

9.      ozemlje Irske;

10.   ozemlje Italijanske republike;

11.   ozemlje Republike Ciper;

12.   ozemlje Republike Latvije;

13.   ozemlje Republike Litve;

14.   ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg;

15.   ozemlje Republike Madžarske;

16.   ozemlje Republike Malte;

17.   ozemlje Kraljevine Nizozemske v Evropi;

18.   ozemlje Republike Avstrije;

19.   ozemlje Republike Poljske;

20.   ozemlje Portugalske republike;

21.   ozemlje Republike Slovenije;

22.   ozemlje Slovaške republike;

23.   ozemlje Republike Finske;

24.   ozemlje Kraljevine Švedske;

25.   ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske;

26.   ozemlje Republike Bolgarije;

27.   ozemlje Romunije;

28.   ozemlje Republike Hrvaške.

Za potrebe tega zakona se uporabljajo definicije iz uredb iz drugega odstavka 2. člena tega zakona in izrazi, ki imajo naslednji pomen:

1.      carinsko dovoljena raba ali uporaba je carinsko dovoljena raba ali uporaba iz 15. točke 4. člena Uredbe (EGS) št. 2913/92;

2.      certificiranje je postopek preverjanja pogojev, na podlagi katerega se potrdi spričevalo ali drug dokument v zvezi s skladnostjo v pisni, elektronski ali drugi enakovredni obliki;

3.      dajanje na trg pomeni imeti živalske proizvode, krmo in določene substance za prodajo, vključno s ponujanjem za prodajo ali vsemi drugimi oblikami prenosa, brezplačno ali proti plačilu, kot tudi prodajo, distribucijo in druge oblike njihovih prenosov na teritoriju EU;

4.      dnevnik veterinarskih posegov je evidenca, ki se vodi na gospodarstvu in v katero se vpisujejo predpisani podatki o posegih in zdravljenju živali ter navodila veterinarja oziroma veterinarke (v nadaljnjem besedilu: veterinar);

5.      dokumentacijski pregled pomeni pregled komercialnih dokumentov in, kadar je to primerno, dokumentov, zahtevanih z zakonodajo o živalih, krmi in živalskih proizvodih, ki spremljajo pošiljko;

6.      država izvora oziroma regija izvora je država oziroma regija, kjer je mesto izvora živali oziroma proizvodov;

7.      evidentirani posredniki in distributerji so nosilci živilske dejavnosti kot prvi prejemniki pošiljke na območju RS, ki živil pred dajanjem na trg ne obdelujejo, predelujejo ali preembalirajo;

8.      fizični pregled je pregled živali, živalskih proizvodov ali krme, ki lahko vključuje preglede prevoznih sredstev, pakiranja, označevanja in temperature, vzorčenje za analizo in laboratorijsko preskušanje ter katerekoli druge preglede, ki so potrebni za potrditev skladnosti z zakonodajo o živalih, krmi in živilih;

9.      gojitev je posedovanje več kot 5 odraslih hišnih živali iste vrste na stanovanje skupno več kot 30 dni v 12 mesecih;

10.   gospodarstvo so kmetijsko gospodarstvo ali prostori trgovca na ozemlju države članice v smislu nacionalnih predpisov, kjer so ali se redno redijo živali. V primeru kopitarjev gospodarstvo pomeni kmetijsko gospodarstvo ali športni objekt, hlev ali vsak prostor ali objekt, kjer se običajno redijo ali zadržujejo kopitarji, ne glede na namen;

11.   harmonizirane živali oziroma harmonizirani živalski in drugi proizvodi so tisti, za katere obstajajo enotni predpisi Skupnosti in država članica ne more predpisati drugačnih pogojev, ki bi lahko ovirali prost pretok blaga na teritoriju EU;

12.   hišne živali so živali, ki se vzrejajo, redijo ali gojijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku in so določene v Uredbi Parlamenta in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali in o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (UL L št. 146 z dne 13. junija 2003, str. 1, z vsemi spremembami) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 998/2003);

13.   identifikacijski pregled je vizualni pregled za zagotovitev, da se spričevalo ali drugi dokumenti, ki spremljajo pošiljko, ujemajo z označitvijo in vsebino pošiljke;

14.   imetnik oziroma imetnica živali (v nadaljnjem besedilu: imetnik živali) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) oziroma je trajno ali začasno odgovorna za živali;

15.   izbruh alimentarne infekcije je pojav dveh ali več primerov iste bolezni oziroma okužbe pri ljudeh, opaženih v istih danih okoliščinah, ali stanje, v katerem opaženo število primerov presega pričakovano število in pri katerem so primeri vezani ali verjetno vezani na isti vir hrane;

16.   izvoz je komercialni premik na namembni kraj izven območja EU, opredeljenega s Pogodbo o ustanovitvi Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Pogodba);

17.   medicirana krma je krmna mešanica, ki vsebuje zdravila za uporabo v veterinarski medicini in je brez nadaljnje predelave namenjena krmljenju živali;

18.   mejna veterinarska postaja (v nadaljnjem besedilu: MVP) je katerakoli kontrolna točka na meji teritorija EU, določena in odobrena za izvajanje veterinarskih pregledov živali, živalskih proizvodov ter drugih proizvodov, določenih s predpisi Skupnosti;

19.   mesto izvora je gospodarstvo ali obrat, kjer se pripravi pošiljka za oddajo na trg, promet, trgovanje ali izvoz in se opravi predpisan pregled oziroma certificiranje;

20.   namembna država oziroma regija je država oziroma regija, kjer je namembno mesto;

21.   namembno mesto je gospodarstvo, obrat ali katerikoli drug prejemnik oziroma prejemnica (v nadaljnjem besedilu: prejemnik) pošiljke, naveden na dokumentu, ki spremlja pošiljko;

22.   nedovoljena uporaba je uporaba substanc, ki nimajo dovoljenja za promet v skladu s predpisi Skupnosti, za živali, in uporaba substanc, ki imajo dovoljenje za promet v skladu s predpisi Skupnosti, vendar za druge indikacije ali pod drugimi pogoji kot so določeni v dovoljenju za promet, če ta zakon ne določa drugače;

23.   nedovoljene substance so substance, ki so predmet nedovoljene uporabe;

24.   nekomercialni premiki so premiki živali, kot so določeni z Uredbo 998/2003 in predpisi, ki urejajo premike in uvoz kopitarjev z vsemi spremembami, premiki živali na ozemlju RS, pri katerih ni neposrednega komercialnega učinka (npr. sezonska paša, sodelovanje na kulturni oziroma športni prireditvi, počitnice in izleti z živalmi, selitev lastnika skupaj z živalmi), ter premiki živalskih proizvodov in krme brez komercialnega namena oziroma neposrednega komercialnega učinka (npr. premiki krme za lastne potrebe, zbiranje živalskih trupel v okviru veterinarsko higienske službe);

25.   oseba, odgovorna za tovor, je katerakoli pravna ali fizična oseba, ki je v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 odgovorna za razvoj različnih situacij, ki jih zajema navedena uredba, v katerih se lahko znajde pošiljka, kakor tudi zastopnik iz 5. člena navedene uredbe, ki prevzame takšno odgovornost za nadaljevanje pregledov, določenih s tem zakonom;

26.   pošiljka so živali, živalski proizvodi ali krma iste vrste, zajeti v istem dokumentu, predpisanem z veterinarsko zakonodajo, ki se nahajajo na istem prevoznem sredstvu, izvirajo z istega mesta izvora in so namenjeni na isto namembno mesto;

27.   povzročitelj zoonoze je vsak virus, bakterija, gliva, parazit ali druga biološka enota, za katero je verjetno, da povzroča zoonozo;

28.   premik je vsak komercialni ali nekomercialni premik živali z izvornega gospodarstva oziroma drugega mesta izvora na drugo lokacijo (namembni kraj) oziroma odprema pošiljke živalskih proizvodov in krme, ne glede na namen;

29.   prepovedane substance so substance, katerih dajanje na trg in uporaba sta prepovedana, ter substance, katerih uporaba je prepovedana v skladu s predpisi Skupnosti;

30.   pristojni organ pomeni osrednji organ države članice, pristojen za zagotavljanje skladnosti z veterinarsko in živilsko zakonodajo in za izvajanje uradnega veterinarskega nadzora, ali kateri koli drug organ, na katerega je osrednji organ prenesel to pristojnost; kadar je to primerno, vključuje tudi ustrezen organ države nečlanice. Pristojni organ v RS je organ, pristojen za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava);

31.   promet je komercialni premik živali in živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, znotraj RS;

32.   rejne živali so živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane oziroma za proizvodnjo volne, kož, krzna ali druge gospodarske namene;

33.   reprodukcijski material so živalsko seme, jajčne celice in zarodki, vključno z valilnimi jajci in ikrami;

34.   rezidua so ostanki dovoljenih substanc, ki lahko v preseženih količinah v živilih, določenih s predpisi Skupnosti, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, ter prepovedane in nedovoljene substance;

35.   serija živali je skupina živali iste vrste in iste starostne skupine, ki jo na istem posestvu vzredijo istočasno in pod enakimi pogoji;

36.   skladnost je izpolnjevanje pogojev, določenih s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo živali in zoonoze, zaščito živali, živalske proizvode in varnost krme ter rezidua in uporabo zdravil v veterinarski medicini;

37.   skupni vstopni veterinarski dokument (v nadaljnjem besedilu: SVVD) je predpisana oblika veterinarskega spričevala za pošiljko živali ali proizvodov, ki potrjuje opravljen veterinarski pregled po predpisanem postopku pri vnosu pošiljke na teritorij EU, in na katerem so navedeni rezultati pregleda in odločitev uradnega veterinarja glede izpolnjevanja pogojev za vnos oziroma uvoz;

38.   sledljivost je možnost sledenja in spremljanja živali, živalskih proizvodov in krme skozi vse faze pridelave, predelave, distribucije in uničenja, vključno s sledenjem snovi, ki so namenjene za vključitev v živilo ali se zanje pričakuje, da bodo vključene v živilo ali krmo, ter zdravil, namenjenih za uporabo v veterinarski medicini;

39.   trgovanje je komercialni premik živali in živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, na namembni kraj v drugi državi članici EU, kot to ustreza pomenu iz Pogodbe;

40.   uporaba prepovedanih substanc pomeni dajanje prepovedanih substanc živalim;

41.   uradni pooblaščenec oziroma pooblaščenka (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec) za certificiranje je uradni veterinar oziroma uradna veterinarka (v nadaljnjem besedilu: uradni veterinar) ali katerakoli druga oseba, ki jo pristojni organ v primerih, predvidenih z veterinarsko zakonodajo, lahko pooblasti za podpisovanje spričeval, kakršna zahteva veterinarska zakonodaja; v RS sta to uradni veterinar in odobreni veterinar oziroma odobrena veterinarka (v nadaljnjem besedilu: odobreni veterinar);

42.   uradni vzorec je vzorec, ki ga odvzame uradni veterinar oziroma oseba, ki jo za to dejanje pooblasti generalni direktor oziroma generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) Uprave;

43.   uvoz je sprostitev živali, živalskih proizvodov in krme v prost pretok ali namen sprostitve v prost pretok na teritoriju EU;

44.   uvozni kriteriji so veterinarske zahteve, določene s predpisi Skupnosti, ki jih morajo izpolnjevati živali in proizvodi, namenjeni uvozu;

45.   veterinarski nadzor je uradni veterinarski nadzor po tem zakonu in vse druge vrste nadzora po tem zakonu, za katerih izvajanje se zahteva univerzitetna izobrazba veterinarske medicine;

46.   veterinarski pregled je vsak fizični pregled oziroma upravna formalnost, ki velja za živali, živalske in druge proizvode in katerih namen je varovanje javnega zdravja, zdravstvenega varstva živali in dobrega počutja živali;

47.   veterinarska zakonodaja so ta zakon, vsi predpisi, izdani na njegovi podlagi, drugi predpisi s področja veterinarstva, zaščite živali in zdravil za uporabo v veterinarski medicini ter vsi predpisi Skupnosti z veterinarskega področja;

48.   vnos je dejanski fizični vnos na teritorij EU z namenom uvoza, tranzita ali skladiščenja v proste cone, prosta skladišča, carinska skladišča in pri registriranih oskrbovalcih ladij ter vnos hišnih živali pri nekomercialnih premikih;

49.   zdravila so snovi ali kombinacije snovi, kot so definirana v predpisih, ki urejajo zdravila;

50.   zoonoza je vsaka bolezen oziroma okužba, ki se naravno neposredno ali posredno prenaša med živalmi in ljudmi;

51.   živalski proizvodi so živila, živalski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi ter krma izključno živalskega izvora;

52.   živalski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi, so živalski stranski proizvodi (v nadaljnjem besedilu: ŽSP), reprodukcijski material in drugi tovrstni proizvodi;

53.   živila so tista, ki ustrezajo definiciji iz Uredbe 178/2002 in so živalskega izvora.

(1)Imetniki živali, nosilci dejavnosti in drugi upravičenci po tem zakonu imajo pravico do izvedbe predpisanih veterinarskih pregledov, certificiranja in izdaje predpisanih dokumentov.

(2)Uprava zagotavlja imetnikom živali in nosilcem dejavnosti po tem zakonu izvedbo predpisanih postopkov registracij oziroma odobritev.

(3)Vsakdo ima dolžnost varovanja živali in ljudi pred boleznimi in okužbami, ki se prenašajo med živalmi in ljudmi ter pred posledicami reziduov v živilih živalskega izvora.

(4)Fizične in pravne osebe morajo omogočiti opravljanje veterinarskega pregleda in veterinarskega nadzora, kakor tudi odvzem potrebnega materiala za preiskave in izvajanje drugih predpisanih ukrepov ter pri tem nuditi tehnično pomoč.

(5)Imetniki živali morajo izvajati ukrepe, ki so predpisani z veterinarsko zakonodajo.

(6)Vlada mora zagotoviti, da živali in proizvodi, namenjeni trgovanju ali prometu, izvirajo iz gospodarstev, centrov ali organizacij, na katerih so opravljeni predpisani redni uradni veterinarski pregledi. Podrobnejše pogoje o načinu pregleda in financiranju predpiše ministrica oziroma minister, pristojen za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), v skladu s predpisi Evropske skupnosti.

(7)Fizične in pravne osebe morajo najaviti odpremo oziroma prispetje pošiljke, kadar in kakor je to določeno z veterinarsko zakonodajo.

(8)Fizične in pravne osebe morajo nemudoma obvestiti območni urad Uprave ali veterinarsko organizacijo, če ugotovijo, da obstaja nevarnost za zdravje živali ali v zvezi s tem nevarnost za zdravje ljudi, brezplačno dati v zahtevanem roku podatke o zdravstvenem stanju živali, o varnosti živalskih proizvodov in krme in o uporabi zdravil ter o izvajanju ukrepov in omogočiti preveritev danih podatkov.

(9)Fizične in pravne osebe morajo voditi predpisane evidence.

(10)Podrobnejši obseg, vrste živali in način pregledov, način najave ter podrobnejšo vsebino, obliko in način vodenja evidenc ter zagotavljanje podatkov v centralnem informacijskem sistemu Uprave (v nadaljnjem besedilu: CIS VET) predpiše minister.

(1)Pod veterinarskim nadzorom so živali, vključno z živalmi v obratih po tem zakonu, na sejmih, trgih, prodajalnah ter drugih prodajnih in zbirnih mestih, razstavah, športnih tekmovanjih, oborah za divje živali, dogonih in drugih javnih mestih, kjer se namensko zbirajo živali, ter gospodarstva, sejmi, zbirni centri, zbirališča, prodajalne hišnih živali, prevozniki, trgovci ter sredstva, naprave in oprema za rejo in prevoz živali.

(2)Pod veterinarskim nadzorom so živalski proizvodi, krma in voda za napajanje živali, obrati po tem zakonu ter sredstva, naprave in oprema za pridelavo, proizvodnjo, dodelavo, obdelavo, predelavo, prevoz in skladiščenje živalskih proizvodov.

(3)Pod veterinarskim nadzorom je uporaba zdravil in z uporabo povezana sledljivost zdravil pri pravnih oziroma fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost prometa z zdravili, in pri uporabnikih zdravil. Predmet veterinarskega nadzora pri uporabi zdravil je tudi predpisovanje, izdajanje in dajanje zdravil živalim.

(4)Prevozniki ter zbirni centri, zbirališča, sejmi in trgovci, ki so pod veterinarskim nadzorom, morajo biti evidentirani, odobreni oziroma registrirani pri Upravi. Izpolnjevanje predpisanih pogojev glede prostorov, kadrov in opreme ugotavlja Uprava z odločbo v upravnem postopku.

(5)Natančnejši pogoji in postopek evidentiranja, odobritve ter registracije so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(1)Obrati po tem zakonu so predpisano opremljeni in oskrbovani objekti in prostori nosilcev dejavnosti, v katerih ti opravljajo dejavnost proizvodnje, obdelave, predelave, skladiščenja, distribucije ali kakršnegakoli drugega ravnanja z živalskimi proizvodi in krmo, namenjenimi dajanju na trg, prometu ali trgovanju, kot tudi deli kmetijskih gospodarstev v skladu z Uredbo 183/2005. Vpisani morajo biti v evidence, ki se vodijo na Upravi oziroma na ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo.

(2)Obrat mora izpolnjevati pogoje glede osebja, higiene, prostorov, opreme, notranjih kontrol in dokumentacije, ki so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(3)Obrat, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se odobri ali registrira po postopku, določenem s predpisi Skupnosti oziroma s predpisom ministra, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače. Postopek registracije ali odobritve se začne na podlagi vloge nosilca dejavnosti, ki jo vloži na Upravo.

(4)Obratu, ki ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz drugega odstavka tega člena, se začasno ali trajno odvzame registracija oziroma odobritev po postopku, določenem s predpisi Skupnosti oziroma s predpisom ministra, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(5)Natančnejšo vsebino vloge in način ugotavljanja izpolnjevanja predpisanih pogojev predpiše minister.

(črtan)

(1)Dovoljen je uvoz le iz tistih držav oziroma regij in le tistih živali, živalskih proizvodov in drugih proizvodov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje Skupnosti, so po predpisih Skupnosti pod veterinarskim nadzorom in so na seznamih, ki jih objavi Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija).

(2)Uvoz živalskih proizvodov je dovoljen iz obratov v državah iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo predpisane pogoje Skupnosti in so na seznamih, ki jih objavi Komisija.

(3)Živali in proizvode iz prvega odstavka tega člena mora pri uvozu spremljati dokument, določen s predpisi Skupnosti.

(4)V primeru, da ni katerega od predpisov iz prejšnjih odstavkov, je uvoz živali oziroma proizvodov iz prvega odstavka tega člena dovoljen pod pogoji, ki jih določi namembna država. Pogoje za primere, ko je namembna država RS, predpiše minister.

(5)Natančnejši pogoji iz tega člena so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti drugače določeno.

(črtan)

(črtan)

(1)Bolne in poškodovane živali se prevažajo v klavnico v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito živali, spremljati pa jih mora veterinarska napotnica, ki jo izda veterinar po opravljenem kliničnem pregledu in ko se je prepričal, da ni ovir glede zakola živali z namenom proizvodnje živil.

(2)Najbližja registrirana klavnica mora zagotoviti zakol živali iz prejšnjega odstavka.

(3)Veterinarska napotnica mora spremljati tudi živali, ki se odpremljajo v klavnico iz gospodarstev z nepreverjenimi ali sumljivimi epizootiološkimi razmerami.

(4)Trupla v sili zaklanih živali se lahko odpremijo v klavnico ter uporabijo v skladu z Uredbo 853/2004 oziroma se uporabijo ali neškodljivo odstranijo v skladu z Uredbo 1774/2002.

(5)Vsebina in oblika predpisanih dokumentov iz prejšnjega odstavka sta določeni z Uredbo 854/2004 in Uredbo 1774/2002, obliko in vsebino veterinarske napotnice iz prvega in tretjega odstavka tega člena pa predpiše minister.

(1)Za gojitev hišnih živali, hotel za živali in zavetišče za zapuščene živali morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji glede objektov, namestitve, oskrbe in zdravstvenega varstva živali; biti morajo pod veterinarskim nadzorom in registrirani pri območnem uradu Uprave. Postopek se začne z vlogo imetnika živali oziroma nosilca dejavnosti. Z odločbo, izdano po preveritvi pogojev, se odloči tudi o največjem možnem številu odraslih hišnih živali.

(2)Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za:

1.      posedovanje več kot 5 odraslih hišnih živali iste vrste do vključno 30 dni v 12 mesecih na stanovanje;

2.      ljubiteljsko rejo, ljubiteljsko vzrejo in ljubiteljsko gojitev drugih domačih ptic, akvarijskih rib, okrasne perutnine in malih glodalcev.

(3)Natančnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(1)Živalski proizvodi morajo biti na predpisan način označeni in zagotovljena mora biti njihova sledljivost.

(2)Živalske proizvode mora pri dajanju na trg, v prometu oziroma pri trgovanju spremljati predpisan dokument.

(3)Uprava lahko v izjemnih primerih določi obveznost veterinarskega spričevala tudi za premike pošiljk živalskih proizvodov na ozemlju RS, kadar to zahtevajo predpisi Skupnosti ali je to nujno zaradi zaščite zdravja ljudi in živali.

(4)Natančnejši pogoji za označevanje in sledljivost živil so določeni s predpisi Skupnosti iz 23. člena tega zakona, za ŽSP z Uredbo 1774/2002, za ostale živalske proizvode pa z drugimi predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(1)Proizvodnja, predelava in distribucija harmoniziranih živil mora potekati v skladu z Uredbo 178/2002, Uredbo 852/2004, Uredbo 853/2004 in Uredbo 854/2004 ter njihovimi izvedbenimi predpisi oziroma predpisi ministra v skladu s predpisi Skupnosti.

(2)Pogoje glede proizvodnje, predelave in distribucije živil, za katere določbe predpisov Skupnosti iz prejšnjega odstavka ne veljajo, predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(črtan)

(1)Zbiranje, prevoz, skladiščenje, ravnanje, predelava, uporaba, odstranjevanje, promet in trgovanje, izvoz in tranzit ŽSP se morajo izvajati v skladu z Uredbo 1774/2002 in njenimi izvedbenimi predpisi, predpisom vlade, ki ureja medsebojno sodelovanje pristojnih organov pri izvajanju Uredbe 1774/2002 ter predpisi ministra, ki jih sprejme v soglasju z ministrom oziroma ministrico, pristojno za okolje, če s predpisi Skupnosti ni določeno drugače, v delu, ko ŽSP postanejo odpadki, pa tudi v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

(2)V primeru sežigalnic in naprav za sosežig postopek odobritve izvede ministrstvo, pristojno za okolje, v skladu s predpisi Skupnosti oziroma v skladu s predpisi ministra oziroma ministrice, pristojne za okolje. O odobritvi ministrstvo, pristojno za okolje, obvesti Upravo, ki obrat uvede v register.

(1)Imetniki živali oziroma druge fizične in pravne osebe morajo na predpisan način prijaviti pogin živali oziroma truplo živali organizaciji, ki izvaja veterinarsko higiensko službo (v nadaljnjem besedilu: VHS) kot javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarske dejavnosti, in ji truplo poginule živali predati. Pred oddajo trupla morajo imetniki z njim ravnati na predpisan način.

(2)Organizacija iz prejšnjega odstavka mora VHS izvajati v skladu z Uredbo 1774/2002 in pri tem zagotoviti prevoz in zbiranje živalskih trupel do odobrenih vmesnih obratov ali predelovalnih obratov, kjer se ob sumu, da je žival poginila za boleznijo, ki predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali živali, sistematično ugotavlja vzrok pogina.

(3)VHS obsega sprejemanje prijav pogina oziroma trupel živali, zagotavljanje prevoza in zbiranja živalskih trupel na predpisan način ter izvajanje sistematičnega ugotavljanja vzroka pogina.

(4)Organizacija iz prvega odstavka tega člena lahko za izvajanje nalog prevoza in zbiranja trupel živali uporabi storitve izvajalcev gospodarske javne službe ravnanja z ŽSP v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje okolja.

(5)Organizacija iz prvega odstavka tega člena mora zagotoviti stalno pripravljenost za ugotavljanje vzroka pogina.

(6)Finančna sredstva za izvajanje VHS se organizaciji iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo iz državnega proračuna, del sredstev pa so imetniki živali dolžni zagotoviti s plačilom namenske pristojbine. Višino in način zbiranja pristojbine določi minister.

(7)Zavezance iz prvega odstavka tega člena in natančnejše pogoje glede prijave pogina, ravnanja s trupli, izvajanje VHS ter mrežo obratov iz drugega odstavka tega člena predpiše minister.

(1)Ne glede na določbe prejšnjega člena se ob dovoljenju Uprave lahko v določenih primerih živalska trupla na predpisan način zakopljejo ali sežgejo.

(2)Primeri iz prejšnjega odstavka ter način zakopavanja in sežiga so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v soglasju z ministrom oziroma ministrico, pristojno za okolje, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(1)Proizvodnja, predelava, prevoz, skladiščenje krme od vključno primarne predelave do dajanja na trg, krmljenje živali, uvoz in izvoz krme morajo potekati v skladu z Uredbo 178/2002 in Uredbo 183/2005 ter njunimi izvedbenimi predpisi oziroma predpisi ministra, sprejetimi v skladu s predpisi Skupnosti.

(2)Krma mora biti pred dajanjem na trg na predpisan način označena.

(3)Podrobnejši način označevanja krme je določen s predpisi Skupnosti oziroma ga predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(1)Medicirana krma se lahko proizvaja samo v obratu, ki izpolnjuje predpisane pogoje in ima dovoljenje Uprave za opravljanje te dejavnosti in samo iz odobrenih mediciranih predmešanic.

(2)Medicirana krma mora izpolnjevati pogoje za dajanje na trg in biti predpisano označena.

(3)Medicirana krma se lahko uporablja le na predpisan način.

(4)Podrobnejši pogoji iz tega člena so določeni v predpisih Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

Krmni dodatek se lahko uporablja, predeluje in daje na trg, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe 1831/2003, njenih izvedbenih predpisov oziroma predpisov ministra, sprejetih v skladu s predpisi Skupnosti.

(1)Krma za posebne prehranske namene pomeni krmo, ki se zaradi svoje posebne sestave ali načina izdelave jasno razlikuje od navadne krme, krmnih mešanic z dodatki ter od medicirane krme in je na njej navedeno, da je namenjena zadovoljevanju posebnih prehranskih potreb.

(2)Posebni prehranski namen pomeni namen zadovoljevanja posebnih prehranskih potreb določenih živali, katerih presnova, absorpcija ali metabolizem bi lahko bili začasno oslabljeni ali so začasno ali trajno poškodovani in jim zato lahko koristi uživanje krme, prilagojene njihovemu zdravstvenemu stanju.

(3)Označevanje krme kot krme za posebne prehranske namene ni dovoljeno, če namena ne odobri Komisija in če krma ne izpolnjuje minimalnih pogojev za ta namen.

(4)Pogoji, posebni prehranski nameni in postopek odobritve iz prejšnjega odstavka so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(1)Proizvode, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin v prehrani živali, se lahko proizvaja in uporablja kot posamično krmilo ali v krmnih mešanicah, če so odobreni in uvrščeni na seznam dovoljenih proizvodov pri Komisiji.

(2)Pogoji, posebni prehranski nameni in postopek odobritve iz prejšnjega odstavka so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(1)Nosilci dejavnosti na področju krme morajo zagotavljati varnost krme v vseh fazah proizvodnje, skladiščenja in distribucije.

(2)Prepovedana sta dajanje na trg in uporaba krme, ki ni varna.

(3)Podrobnejši pogoji glede varnosti krme so določeni v predpisih Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

Zdravila, namenjena uporabi v veterinarski medicini na ozemlju RS, so lahko v prometu le v skladu s predpisi, ki urejajo zdravila.

(1)Pravne oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prometa z zdravili, morajo zagotoviti sledljivost zdravil.

(2)Pogoji za zagotavljanje sledljivosti so določeni s predpisi Skupnosti, zakonom, ki ureja zdravila, oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.

(1)Uporaba zdravil je predpisovanje zdravil s strani veterinarja, izdajanje zdravil, dajanje zdravil živalim ter spremljanje učinkov in izidov dajanja zdravil.

(2)Predpisovanje zdravil se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo predpisovanje zdravil, s povzetkom glavnih značilnosti zdravila in navodilom za uporabo zdravila, ki sta sestavni del dovoljenja za promet z zdravilom, oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo izjemno uporabo zdravil. Način predpisovanja zdravil ter pogoji in način izjemne uporabe zdravil so določeni s predpisi Skupnosti, z zakonom, ki ureja zdravila, oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(3)Izdajanje zdravil mora biti v skladu z dovoljenjem za promet z zdravilom oziroma s predpisi, ki urejajo zdravila. Zdravila se glede na način izdajanja razvrščajo v zdravila, ki se izdajajo v lekarnah samo na veterinarski recept ali ob storitvi v veterinarskih organizacijah v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarske evidence, ter na zdravila, ki se izdajajo v veterinarskih organizacijah, lekarnah ali specializiranih prodajalnah tudi brez recepta. Pogoji iz tega odstavka so določeni s predpisi Skupnosti, z zakonom, ki ureja zdravila, oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(4)Dajanje zdravil mora biti v skladu povzetkom glavnih značilnosti zdravila in z navodilom za uporabo, ki sta sestavni del dovoljenja za promet z zdravilom, oziroma po navodilu veterinarja.

(5)Osebe iz tega člena morajo voditi evidence, ki so določene s predpisi Skupnosti oziroma ki jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(1)Prepovedano je:

1.      dajanje na trg in uporaba določenih substanc pri vseh vrstah živali;

2.      dajanje na trg in uporaba določenih substanc pri živalih, katerih meso in proizvodi se uporabljajo za prehrano ljudi, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače;

3.      uporaba določenih substanc pri živalih, namenjenih proizvodnji živil.

(2)Substance iz prejšnjega odstavka ter izjeme so določene s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.

(3)Šteje se, da je prisotnost prepovedanih ali nedovoljenih substanc izkazana, če to potrdi rezultat preizkusa, opravljenega s potrditveno metodo v nacionalnem referenčnem laboratoriju (v nadaljnjem besedilu: NRL), v primeru preseženih najvišjih dovoljenih količin rezidua (v nadaljnjem besedilu: MRL) pa zadostuje potrditveni rezultat preizkusa, opravljenega s potrditveno metodo v imenovanem laboratoriju.

(4)Izjemoma se lahko preveri rezultate iz prejšnjega odstavka v NRL druge države članice.

(5)Generalni direktor Uprave lahko na podlagi ocene tveganja odredi:

1.      prepoved uporabe določenih substanc;

2.      prepoved dajanja v promet oziroma na trg živali, živalskih proizvodov in krme;

3.      odpoklic iz prometa oziroma s trga živalskih proizvodov in krme, ki vsebujejo določene substance.

(6)Podrobnejše pogoje iz tega člena predpiše minister.

(1)Veterinarji, imetniki živali in druge pravne in fizične osebe morajo preprečevati škodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi prisotnosti reziduov v živalih in živilih.

(2)MRL so določene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (UL L št. 224 z dne 18. avgusta 1990, str. 1, z vsemi spremembami) in z drugimi predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.

(3)Nosilec živilske dejavnosti primarne pridelave mora jamčiti nosilcu živilske dejavnosti, ki je prvi prejemnik klavnih živali oziroma živalskih proizvodov primarne pridelave, da:

-        živali niso dobile nedovoljenih substanc in pripravkov in niso bile zdravljene v nasprotju s predpisi;

-        so bile pri živalih, ki so dobile dovoljene pripravke in substance, upoštevane karenčne dobe, predpisane za te pripravke ali substance;

-        proizvodi izvirajo od živali, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjih dveh alinej.

(4)Nosilec živilske dejavnosti, ki je prvi prejemnik klavnih živali oziroma živalskih proizvodov primarne pridelave, lahko prevzame samo živali in živalske proizvode, za katere je dano jamstvo iz prejšnjega odstavka.

(5)Nosilec živilske dejavnosti iz prejšnjega odstavka se je dolžan, predvsem z lastnimi pregledi, prepričati, da se v živalih oziroma živalskih proizvodih:

-        ne nahajajo rezidua v količinah, ki presegajo MRL;

-        ne nahajajo sledi prepovedanih substanc.

(6)Kadar klavne živali oziroma živalske proizvode primarne pridelave posreduje prejemniku iz četrtega odstavka tega člena oseba, ki ni njihov proizvajalec oziroma proizvajalka (v nadaljnjem besedilu: posrednik), mora posrednik zagotoviti, da so pri tem izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji odstavek lahko posrednik namesto prejemnika na podlagi dogovora s prejemnikom opravi tudi preglede iz prejšnjega odstavka.

Pristojni upravni organ izda dovoljenje za razstavo, ocenjevanje ali tekmovanje živali, za razne prireditve potujočih živali (npr. cirkusi in potujoči živalski vrtovi), druga organizirana zbiranja živali in za organizirano prodajo živali zunaj poslovnih prostorov na podlagi predhodnega soglasja Uprave.

(1)Imetniki živali ter prevozniki živali in proizvodov morajo zagotoviti predpisane pogoje za prevoz in omogočiti pregled na zahtevo osebe, ki je po tem zakonu ali drugem predpisu pooblaščena za pregled.

(2)Prometno nesrečo, ki se zgodi med prevozom živali, mora prevoznik oziroma policija prijaviti Centru za obveščanje RS, ki o tem nemudoma obvesti najbližji območni urad Uprave oziroma dosegljivega uradnega veterinarja. Prevoznik ali njegov pooblaščenec oziroma pooblaščenka je dolžan zagotoviti vsa potrebna sredstva za izvedbo ukrepov za zavarovanje živali.

(3)Uradni veterinar v primerih iz prejšnjega odstavka odredi veterinarski organizaciji, ki izvaja javno veterinarsko službo, da nudi oskrbo poškodovanim živalim. Pri komercialnih prevozih je potrebno živali, ki niso sposobne za nadaljnji prevoz, usmrtiti, če tako odloči uradni veterinar v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito živali. V primeru hudih poškodb se zaradi preprečevanja nepotrebnega trpljenja lahko živali usmrti tudi brez predhodne odločitve uradnega veterinarja, kar lahko odloči oseba, ki spremlja živali in je usposobljena v skladu s predpisom, ki ureja prevoz živali.

(4)Klavnica mora zagotoviti zakol živali, poškodovanih v prometnih nesrečah, če tako odloči uradni veterinar v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito živali.

(5)VHS in izvajalci gospodarske javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla morajo organizirati prevoz poginulih in usmrčenih živali.

(6)Upravljavci javnih cest in nekategoriziranih cest, na katerih se opravlja cestni promet, in policija so dolžni prijaviti ŽSP, ki se nahajajo na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, organizaciji, ki izvaja VHS. Z ŽSP je v teh primerih treba ravnati v skladu z Uredbo 1774/2002.

(7)Prevoznik mora na lastne stroške zagotoviti nadomestno vozilo in odvoz živali, ki so sposobne za nadaljnji prevoz, ter odvoz proizvodov s kraja prometne nesreče in zagotoviti financiranje ukrepov iz tretjega odstavka tega člena.

(1)V postopku certificiranja se preverja, ali so bili opravljeni predpisani pregledi oziroma preiskave in ali pošiljke živali oziroma živalskih proizvodov izpolnjujejo predpisane pogoje.

(2)S spričevalom se potrdi, da je bil na mestu izvora pošiljke opravljen predpisan veterinarski pregled in da so izpolnjena jamstva, navedena na spričevalu.

(3)Spričevalo potrdi uradni veterinar.

(4)Predpisani obrazci spričeval za trgovanje so zagotovljeni v elektronski obliki v skladu s predpisi Skupnosti. Oblika oziroma vsebina ter dostop do obrazcev so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.

(5)Vsebino obrazca spričevala za izvoz zagotovi izvoznik in ga v elektronski obliki dostavi na Upravo. Uprava preveri, ali se lahko pogoji, zahtevani v spričevalu, potrdijo, in natisne original spričevala. Izvoznik odgovarja, da sta oblika oziroma vsebina spričevala ustrezni za zadevno pošiljko in zadevno namembno državo nečlanico. Oblika oziroma vsebina obrazcev spričeval sta določeni s predpisi namembne države. Izvoznik je dolžan vnaprej najaviti odpremo pošiljke. Natančnejši postopek iz tega odstavka predpiše minister.

(6)Ne glede na prejšnji odstavek Uprava pripravi tudi vsebino in obliko obrazca spričevala za izvoz, kadar je tako določeno z bilateralnim ali multilateralnim sporazum z namembno državo.

(7)Zagotovljena mora biti sledljivost potrjenih spričeval na način, ki omogoča povezavo med spričevalom in uradnim veterinarjem, ki ga je potrdil. Natančnejši način zagotavljanja sledljivosti in roke njihovega hranjenja predpiše minister.

(8)Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko v primerih iz četrtega odstavka 12. člena in tretjega odstavka 22. člena tega zakona spričevala potrjujejo odobreni veterinarji, če to ni v nasprotju s predpisi Skupnosti, ob upoštevanju pravil certificiranja iz tega člena in osnovnih pravil iz 42. člena tega zakona.

(1)Uradni veterinarji morajo biti nepristranski in ne smejo imeti neposrednega ekonomskega interesa v zvezi z naročnikom spričevala.

(2)Uradni veterinarji se morajo zavedati pomena vsebine vsakega spričevala, ki ga podpišejo.

(3)Spričevala morajo biti izdana v slovenskem jeziku in v enem od uradnih jezikov države prejemnice.

(4)Uradni veterinarji imajo oštevilčene žige, tako da je iz številke žiga na spričevalu razvidno, kateri uradni veterinar ga je izdal. Poleg oštevilčenega žiga mora biti na spričevalu s tiskanimi črkami izpisano osebno ime ter lastnoročni podpis uradnega veterinarja, ki je spričevalo izdal.

(1)Uradni veterinar ne sme potrditi podatkov v spričevalu, ki jih ne pozna oziroma ni prepričan o njihovem pomenu oziroma resničnosti.

(2)Uradni veterinar ne sme podpisati praznega ali nepopolno izpolnjenega obrazca spričevala, prav tako ne sme podpisati obrazca, če predpisan pregled oziroma preiskave niso bile opravljene.

(3)Če uradni veterinar podpiše spričevalo na osnovi drugega dokumenta, mora imeti takšen dokument pred podpisom.

(4)Uradni veterinar lahko na spričevalu potrdi tudi podatke, ki jih:

-        zagotovi druga oseba, ki dela pod nadzorstvom uradnega veterinarja in ima pooblastilo Uprave (npr. uradni preglednik oziroma preglednica (v nadaljnjem besedilu: uradni preglednik), osebje v klavnicah perutnine in kuncev), pod pogojem, da ta oseba lahko zagotovi zanesljivost podatkov;

-        pridobi na podlagi monitoringov, izvedenih v skladu z veterinarskimi predpisi.

(1)Pošiljke živali, živalskih proizvodov in krme morajo biti na mestu izvora v RS pred odpremo v drugo državo članico ali državo nečlanico na predpisan način pregledane in certificirane, če je tako določeno s predpisi Skupnosti oziroma predpisi namembne države.

(2)S pregledom na mestu izvora se preveri, če pošiljka izpolnjuje predpisane pogoje za odpremo v namembno državo.

(3)Način in vsebina pregleda sta odvisna od vrste živali, živalskih proizvodov ali krme in sta določena s predpisi Skupnosti oziroma ju predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.

(1)Kadar je RS pri trgovanju namembna država, se na namembnem kraju v RS izvajajo nediskriminatorni pregledi pošiljk iz drugih držav članic.

(2)Način pregledov iz prejšnjega odstavka predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.

V primeru prejema obvestila o izbruhu obvezno mednarodno prijavljive bolezni v državi članici Uprava ukrene vse potrebno, da se sumljive pošiljke izsledijo in izvedejo vsi potrebni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni.

(1)Za nadzor prevoza živali generalni direktor Uprave imenuje posebno mobilno enoto uradnih veterinarjev, ki na zahtevo generalnega direktorja Uprave opravlja preglede na celotnem ozemlju RS, pri čemer sme tudi zaustaviti vozilo, ki prevaža živali v komercialne namene.

(2)Podrobnejše pogoje glede načina in postopka zaustavljanja vozil, usposabljanja članov mobilne enote, glede opreme in označb mobilne enote ter njihovih vozil predpiše minister v soglasju z ministrom oziroma ministrico, pristojno za notranje zadeve, in ministrom oziroma ministrico, pristojno za promet.

(1)Uradni veterinarji, pod njihovim nadzorom in odgovornostjo pa tudi uradni pregledniki, izvajajo tudi druge preglede živali, proizvodov in krme, ki so predpisani kot pogoj za dajanje na trg, promet, trgovanje ali izvoz.

(2)Posamezne preglede živali na gospodarstvih lahko opravljajo tudi odobreni veterinarji, če so izpolnjeni predpisani pogoji.

(3)Pregledi ter pogoji iz tega člena so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(1)MVP je lahko cestna, železniška, letalska ali pristaniška in namenjena za vnos določenih pošiljk po tem zakonu.

(2)O lokaciji in vrsti MVP odloči vlada.

(3)MVP je pod nadzorom direktorja oziroma direktorice (v nadaljnjem besedilu: direktor) MVP, ki je neposredno odgovoren za izvedbo veterinarskih pregledov. Na MVP mora biti tudi zadostno število uradnih veterinarjev in tehničnega osebja. Direktor MVP odgovarja za sprotni vnos podatkov v vse predpisane baze podatkov.

(4)MVP mora biti locirana na območju carinskega organa, čim bližje vstopni točki na teritorij EU.

(5)MVP mora izpolnjevati predpisane pogoje glede objektov in opreme ter biti odobrena in uvrščena na seznam Komisije. Izpolnjevanje pogojev ugotovi generalni direktor Uprave z odločbo, ki predstavlja podlago za začetek postopka za uvrstitev MVP na seznam Komisije.

(6)Pogoji iz prejšnjega odstavka so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.

(1)Za pošiljke, za katere je obvezen veterinarski pregled po tem zakonu na MVP, odgovarja oseba, odgovorna za tovor.

(2)Oseba, odgovorna za tovor, mora izvesti vse predpisane postopke v zvezi z najavo pošiljk, predložitvijo pošiljk v pregled ter plačilom pristojbin in izvesti morebitne ukrepe, ki jih odredi uradni veterinar.

(3)Natančnejši postopki iz prejšnjega odstavka so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.

(1)Vnos pošiljk iz tega zakona na teritorij EU, razen krme neživalskega izvora in nekomercialnih vnosov hišnih živali, je možen samo preko MVP.

(2)Vnos pošiljk iz tega zakona, razen krme neživalskega izvora ter nekomercialnih vnosov hišnih živali, na teritorij EU brez veterinarskega pregleda ni dovoljen.

(3)Veterinarski pregled je lahko sestavljen iz dokumentacijskega, identifikacijskega in fizičnega pregleda, pri čemer je dokumentacijski pregled obvezen.

(4)Carinski organ lahko sprosti pošiljke, za katere je obvezen veterinarski pregled, z mejnega prehoda šele po opravljenem veterinarskem pregledu na MVP na podlagi izdanega SVVD in ko je predloženo dokazilo, da je oziroma bo plačana predpisana pristojbina.

(5)Nekomercialni vnosi hišnih živali se izvajajo v skladu z Uredbo 998/2003. Pri teh vnosih se opravi pregled v skladu z Uredbo 998/2003, ki ga opravi carinski organ.

(6)Natančen obseg in postopek pregleda iz tretjega odstavka tega člena za posamezne vrste pošiljk ter posebni postopek pri tranzitu so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(1)Proste cone, prosta skladišča, carinska skladišča in registrirani oskrbovalci ladij morajo biti odobreni oziroma registrirani in pod nadzorom Uprave, če je tako določeno s predpisi Skupnosti oziroma če tako predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti. Odobrijo oziroma registrirajo se po enakem postopku kot obrati.

(2)Kadar je tako določeno s predpisi Skupnosti oziroma če tako predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti, morajo biti pošiljke, ki vstopajo v oziroma izstopajo iz prostih con, prostih skladišč, carinskih skladišč oziroma s katerimi ravnajo registrirani oskrbovalci ladij, pod nadzorom Uprave in opravljeni morajo biti predpisani veterinarski pregledi ter izdan SVVD.

(3)Natančen obseg in postopek pregleda iz prejšnjega odstavka za posamezne vrste pošiljk sta določena s predpisi Skupnosti oziroma ju določi minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(1)Pri pošiljkah krme neživalskega izvora, ki se uvažajo, mora biti pred sprostitvijo v prost pretok opravljen dokumentacijski pregled, lahko pa tudi identifikacijski in fizični pregled.

(2)Če se pošiljka vnaša v EU z namenom uvoza preko mejnega prehoda v RS, opravi dokumentacijski in identifikacijski pregled carinski organ. O opravljenem pregledu potrdi carinski organ dokument, ki je določen s predpisi Skupnosti oziroma ga predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.

(3)Kadar je RS namembna država, opravljajo fizični pregled pošiljk zaradi preverjanja varnosti krme neživalskega izvora na ozemlju RS uradni veterinarji.

(1)Vzorci iz tega zakona morajo biti odvzeti na predpisan način oziroma po pravilih stroke, če način ni predpisan; z njimi je treba ravnati tako, da je zagotovljena njihova pravna in analitska veljavnost ter morajo biti označeni na predpisan način oziroma tako, da je zagotovljena njihova sledljivost.

(2)Vzorec mora biti odvzet v količini, ki omogoča izvedbo najmanj dvakratnega analitičnega postopka, razen če količine vzorčnega materiala tega ne dovoljujejo.

(3)Uradne vzorce odvzame uradni veterinar, uradni preglednik oziroma druga oseba, ki jo za to dejanje pooblasti generalni direktor Uprave.

(4)Uradni vzorec je potrebno pred pričetkom analize razdeliti na dva uradna podvzorca, od katerih se enega uporabi za analizo, drugega pa na predpisan način shrani pri uradnem veterinarju, pri stranki pod uradnim veterinarskim nadzorom ali v imenovanem laboratoriju.

(5)Navedeni predpisani način vzorčenja ne velja za diagnostiko in monitoringe živalskih kužnih bolezni, če s predpisi EU ni drugače določeno.

(6)Natančnejše postopke iz tega člena predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(1)Uradni veterinarski nadzor pomeni kakršnokoli obliko nadzora, ki jo Uprava oziroma Skupnost izvaja zaradi preverjanja skladnosti, kot so spremljanje, posebni nadzor, preverjanje, revizija, inšpekcijski pregledi, drugi predpisani pregledi po tem zakonu, vzorčenje in analiza.

(2)Uradni veterinarski nadzor se izvaja v skladu z Uredbo 882/2004, izvajajo pa ga uradni veterinarji, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(3)Postopek inšpekcijskega pregleda se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo tovrstne preglede v RS.

(1)Zaradi zagotavljanja monitoringa stanja glede zoonoz in njihovih povzročiteljev Uprava v skladu s predpisi Skupnosti oziroma glede na epidemiološko situacijo sprejeme načrte monitoringov zoonoz in njihovih povzročiteljev.

(2)Če načrt iz prejšnjega odstavka vsebuje poleg spremljanja tudi ukrepe za obvladovanje zoonoze, te ukrepe predpiše minister.

(3)Uprava in organi, določeni s predpisi o nalezljivih boleznih in zdravstvenem nadzoru, pripravijo skupni letni program monitoringov za izvajanje načrtov iz prvega odstavka tega člena, v skladu s predpisi Skupnosti, ki ga pred koncem koledarskega leta za naslednje leto sprejmeta minister in minister oziroma ministrica, pristojna za zdravje. Iz programa morajo biti razvidni:

1.      namen programa;

2.      trajanje programa;

3.      geografsko območje ali regija, ki jo pokriva;

4.      zoonoze oziroma njihovi povzročitelji, ki jih vključuje;

5.      vrsta vzorcev in drugi zahtevani podatki;

6.      minimalni načrt vzorčenja;

7.      vrsta laboratorijskih metod;

8.      naloge pristojnih organov;

9.      finančna sredstva, ki jih je treba dodeliti;

10.   ocena stroškov programa in kako bodo pokriti;

11.   način in čas poročanja rezultatov;

12.   spremljanje odpornosti na protimikrobna zdravila.

(4)Če nosilci živilske dejavnosti pri izvajanju lastnih kontrol oziroma pri vključitvi v izvajanje načrta monitoringa ugotovijo prisotnost povzročiteljev zoonoz, morajo v primerih, določenih z načrtom, o tem poročati Upravi, hraniti rezultate in ohraniti določene izolate. Poročanje, roke in hrambo podrobneje predpiše minister.

(5)Organ, pristojen za sodelovanje s Komisijo, je Uprava.

(6)Poleg načrtov iz prvega odstavka tega člena se lahko v skladu s predpisi Skupnosti sprejmejo usklajeni programi monitoringa za celotno Skupnost.

(7)Uprava in ministrstvo, pristojno za zdravje, morata v primeru izbruha alimentarne infekcije opraviti skupno epidemiološko preiskavo. Podrobnejša vsebina in postopek izvedbe sta določena s predpisi Skupnosti oziroma ju predpišeta minister ter minister oziroma ministrica, pristojna za zdravje, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(8)Natančnejša vsebina skupnega programa monitoringov iz tretjega odstavka tega člena ter lista zoonoz in povzročiteljev so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jo predpišeta minister ter minister oziroma ministrica, pristojna za zdravje, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(1)V RS se sistematično izvaja monitoring prepovedanih in nedovoljenih substanc ter reziduov, da se odkrije uporaba prepovedanih substanc, nedovoljena uporaba substanc in navzočnost reziduov v živih živalih, njihovih iztrebkih, telesnih tekočinah in tkivih, v živalskih proizvodih, krmi in vodi za napajanje živali.

(2)Za izvajanje monitoringa iz prejšnjega odstavka Uprava pripravi letni načrt, ki ga pošlje v odobritev Komisiji.

(3)Izvedba načrta monitoringa iz tega člena se financira skladno s predpisi Skupnosti.

(4)Natančnejša vsebina načrta, način vzorčenja in vrste uradnih vzorcev so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.

(1)Poleg načrtovanih pregledov iz prejšnjega člena lahko uradni veterinarji izvedejo tudi dodatne naključne uradne preglede:

1.      glede sledljivosti prepovedanih in nedovoljenih substanc, vključno s sledljivostjo v njihovi proizvodnji;

2.      na katerikoli stopnji v proizvodni in distribucijski verigi krme;

3.      v celotni proizvodni verigi živali in živalskih proizvodov.

(2)S pregledi iz prejšnjega odstavka se odkriva tudi posedovanje prepovedanih substanc.

(3)Pregledi iz tega člena se opravljajo brez predhodnega obvestila.

(1)Zagotovljeni morajo biti laboratoriji za izvajanje vseh analiz za potrebe uradnega veterinarskega nadzora, predpisanega z veterinarsko zakonodajo.

(2)Laboratorijske analize za izvajanje uradnega veterinarskega nadzora po tem zakonu izvajajo le imenovani laboratoriji.

(3)Imenovani laboratoriji so odobreni laboratoriji, ki za izvajanje posameznih laboratorijskih analiz v okviru uradnega veterinarskega nadzora pridobijo koncesijo generalnega direktorja Uprave v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarske dejavnosti. Koncesija se podeli brez javnega razpisa. Medsebojna razmerja se uredijo s koncesijsko pogodbo.

(4)Odobreni laboratorij je tisti, ki izpolnjuje pogoje iz Uredbe 882/2004 in morebitne posebne dodatne pogoje za izvajanje posameznih preiskav in diagnostike glede prostorov, opreme, standardov, postopkov, strokovnjakov oziroma strokovnjakinj in referenc ter vključitve v interlaboratorijske kontrole.

(5)Izpolnjevanje pogojev iz Uredbe 882/2004 se dokazuje z akreditacijsko listino, ki jo izda Slovenska akreditacija ali akreditacijska služba druge države in listino prizna Slovenska akreditacija. Izpolnjevanje morebitnih dodatnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati odobreni laboratoriji v RS, ugotavlja generalni direktor Uprave z odločbo v upravnem postopku na podlagi vloge imetnika laboratorija.

(6)Posebni dodatni pogoji iz četrtega odstavka tega člena so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(1)Koncesija imenovanemu laboratoriju iz tretjega odstavka prejšnjega člena preneha v skladu z določbami zakona, ki ureja veterinarstvo.

(2)Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.

(3)V primeru prenehanja koncesije generalni direktor Uprave sklene pogodbo z drugim laboratorijem države članice, ki izpolnjuje pogoje iz Uredbe 882/2004.

(1)Generalni direktor Uprave z odločbo v upravnem postopku po uradni dolžnosti izmed imenovanih laboratorijev določi najmanj en NRL k vsakemu referenčnemu laboratoriju Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: CRL). V izjemnih primerih, ko ni mogoče določiti NRL izmed imenovanih laboratorijev v RS, lahko generalni direktor Uprave za NRL za RS določi NRL druge države članice.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka generalni direktor Uprave po enakem postopku določi enega ali več NRL tudi v drugih primerih, kadar je tako določeno s predpisi Skupnosti oziroma predpisom ministra v skladu s predpisi Skupnosti.

(3)Naloge NRL so predvsem:

-        sodelovanje s CRL na svojem področju dela;

-        usklajevanje dela imenovanih laboratorijev;

-        izvajanje interlaboratorijske kontrole;

-        izvajanje analiz po referenčnih metodah, ki jih določi CRL, Komisija oziroma Uprava;

-        oskrbovanje imenovanih laboratorijev z referenčnimi materiali;

-        posredovanje potrebnih informacij imenovanim laboratorijem;

-        zagotavljanje znanstvene in strokovne podpore Upravi;

-        zagotavljanje usposabljanja osebja imenovanih laboratorijev.

(4)Medsebojna razmerja med NRL in Upravo se uredijo s pogodbo.

(5)Uprava o imenovanju NRL obvesti Komisijo, kadar je tako določeno s predpisi Skupnosti oziroma predpisom ministra v skladu s predpisi Skupnosti.

(6)Laboratorij izgubi status NRL, če:

-        mu je koncesija prenehala,

-        krši obveznosti iz tretjega odstavka tega člena ali

-        huje krši pogodbo iz četrtega odstavka tega člena.

(7)Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.

(1)V primeru, da Komisija oziroma pristojni odbor EU za prehransko verigo in zdravje živali sprejme odločitev o takojšnji uvedbi omejitve premikov oziroma odločitve o drugih ukrepih na teritoriju EU, generalni direktor Uprave sprejme nujne začasne zaščitne ukrepe za zaščito zdravja živali in ljudi, s katerimi povzame odločitev Komisije oziroma pristojnega odbora EU in ki veljajo do objave te odločitve v Uradnem listu EU. Uprava mora o sprejetih zaščitnih ukrepih takoj seznaniti javnost preko medijev.

(2)Uprava lahko zaradi utemeljenih razlogov v zvezi z zdravjem ljudi ali živali do uvedbe ukrepov Komisije samostojno sprejme začasne zaščitne ukrepe glede gospodarstev, centrov ali obratov oziroma v primeru določene živalske bolezni glede varovanih območij, ki jih določajo predpisi EU. Uprava mora o uvedenih ukrepih nemudoma obvestiti Evropsko komisijo in druge države članice EU.

(1)Če uradni veterinar med pregledom pošiljke živali oziroma živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, na namembnem mestu ali med prevozom ugotovi:

1.      prisotnost povzročiteljev obvezno mednarodno prijavljivih bolezni, povzročiteljev zoonoz ali bolezni, ki bi lahko predstavljale resno tveganje za zdravje ljudi ali živali, ali da prihajajo živalski proizvodi z območja, okuženega z določeno živalsko boleznijo, mora za živali ali proizvode nemudoma odrediti enega od naslednjih ukrepov:

-  karanteno v najbližjem karantenskem centru,

-  usmrtitev in neškodljivo odstranitev živali,

-  neškodljivo odstranitev proizvodov;

2.      neskladnost živali ali proizvodov oziroma da pošiljka ne izpolnjuje dodatnih jamstev, ki jih je pridobila RS, in če ni ogroženo zdravje ljudi in živali, odredi po posvetovanju s prejemnikom živali oziroma proizvodov ali njegovim zastopnikom oziroma zastopnico (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) enega od naslednjih ukrepov:

-  v primeru prisotnosti reziduov zadržanje živali oziroma proizvodov pod uradnim veterinarskim nadzorom, dokler se ne ugotovi, če pošiljka izpolnjuje predpisane pogoje glede reziduov; če se ugotovi, da pošiljka ne izpolnjuje pogojev glede reziduov, odredi predpisane ukrepe iz tretjega odstavka 73. člena tega zakona,

-  zakol ali usmrtitev živali,

-  neškodljivo odstranitev proizvodov,

-  vrnitev živali, proizvodov ali celotne pošiljke po odobritvi pristojnega organa države izvora pošiljke ter po obvestilu pristojnega organa države članice, preko katere se izvede prevoz takšne pošiljke.

(2)Če se pri pregledu živil na mestu razkladanja izkaže, da ne izpolnjujejo pogojev, ki jih določajo predpisi Skupnosti oziroma v posameznih primerih nacionalne zakonodaje, se lahko glede na stopnjo tveganja za zdravje ljudi in živali, pošiljatelju oziroma pošiljateljici (v nadaljnjem besedilu: pošiljatelj) ali njegovemu zastopniku omogoči izbira enega od naslednjih ukrepov:

1.      neškodljiva odstranitev;

2.      uporaba za druge dovoljene namene;

3.      vrnitev pošiljke na mesto izvora, če to dovoli uradni veterinar.

(3)Če se pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti nanašajo samo na spremljajočo dokumentacijo, ima pošiljatelj oziroma njegov zastopnik možnost, da v roku 8 dni odpravi ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, sicer se s pošiljko ravna v skladu s prejšnjim odstavkom.

(4)Stroške ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena krije pošiljatelj, njegov zastopnik ali oseba, odgovorna za pošiljko.

(5)Uprava o ukrepih iz 1. točke prvega odstavka tega člena nemudoma pisno obvesti pristojne veterinarske organe drugih držav članic EU in Komisijo. V obvestilu navede ugotovitve pregledov, odločitve in razloge za takšne odločitve.

(6)Natančnejši pogoji za izvajanje ukrepov iz tega člena so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.

(1)Če Uprava ugotovi, da je RS prejemnica pošiljke iz prvega odstavka prejšnjega člena, mora o tem nemudoma obvestiti pristojni organ v državi članici, iz katere izvira pošiljka. Uprava skupaj z zadevno državo članico prouči ukrepe, ki jih je ta izvedla, možnosti za odpravo nepravilnosti in na mestu izvora po potrebi opravi skupno veterinarsko preiskavo.

(2)Če Uprava ugotovi, da izvedeni ukrepi niso bili zadovoljivi oziroma se nepravilnosti iz prejšnjega odstavka ponavljajo, o tem obvesti Komisijo in pristojne veterinarske organe drugih držav članic.

(3)Uprava lahko glede države članice, kjer so se nepravilnosti zgodile, od Komisije zahteva, da:

1.      v državo članico pošlje inšpekcijo EU;

2.      v državo članico pošlje uradnega veterinarja, ki ustreza vsem vpletenim stranem, da opravi pregled dejanskega stanja na kraju samem;

3.      od pristojnega organa države članice zahteva, da izvaja pogostejše preglede živali, gospodarstev, zbirnih centrov, zbirališč, obratov, sejmov ali celotnega dela države.

(4)Uprava lahko, ne glede na načelo nediskriminatornosti, izvaja pogostejše preglede živali ali živalskih proizvodov, ki prihajajo iz zadevne države članice, do dokončne ugotovitve vzrokov nepravilnosti.

(5)Stroški vračanja pošiljke, reje ali osamitve živali oziroma zakola, usmrtitve, skladiščenja in neškodljivega odstranjevanja bremenijo pošiljatelja ali njegovega zastopnika.

(6)Natančnejši pogoji za izvajanje ukrepov iz tega člena so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.

(1)Če pristojni organ druge države članice obvesti Upravo, da je na namembno mesto njihove države prispela pošiljka, pri kateri se ugotovijo napravilnosti iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, Uprava nemudoma izvede preiskavo na mestu izvora pošiljke in o ugotovitvah ter odločitvah takoj obvesti pristojni organ te države. Če tamkajšnji pristojni organ meni, da Uprava ni izvedla vseh potrebnih ukrepov, se lahko na mestu izvora opravi skupna veterinarska preiskava.

(2)Na podlagi ugotovitev namembne države članice oziroma na zahtevo Komisije mora Uprava poostriti preglede živali oziroma živalskih proizvodov, ki izvirajo iz gospodarstva, centra, sejma, obrata ali dela države, če za to obstajajo razlogi zaradi zaščite zdravja ljudi ali živali, in prepove ali omeji certificiranje živali oziroma živalskih proizvodov.

(3)Stroški vračanja pošiljke, reje ali osamitve živali oziroma zakola, usmrtitve, skladiščenja in neškodljivega odstranjevanja bremenijo pošiljatelja ali njegovega zastopnika.

(4)Če Komisija izvede katerega izmed ukrepov iz tretjega odstavka 63. člena tega zakona na zahtevo pristojnega organa druge države članice oziroma na lastno pobudo, ukrepi pa se izvajajo v RS, mora vse stroške, ki nastanejo v zvezi z izvajanjem ukrepov, plačati imetnik živali, zbirališče, zbirni center, sejem ali obrat, zaradi katerega se ukrepi izvajajo.

(5)Natančnejši pogoji za izvajanje ukrepov iz tega člena so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.

(1)Uradni veterinar na MVP ne dovoli vnosa pošiljke živali, živalskih proizvodov oziroma drugih proizvodov, ki so v skladu s predpisi Skupnosti pod veterinarskim nadzorom, na teritorij EU, če se pri veterinarskem pregledu ugotovi, da:

1.      gre za pošiljke, ki prihajajo iz države, iz katere sicer uvoz tovrstnih pošiljk ni dovoljen. Določbe te točke ne veljajo za kopitarje, za katere so pogoji vnosa določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti;

2.      država izvoznica oziroma država izvora ne izpolnjuje zahtev, ki jih določa veterinarska zakonodaja;

3.      pošiljke ne spremljajo predpisani dokumenti ali pa ti niso pravilno izpolnjeni;

4.      živali oziroma živalski proizvodi niso predpisano označeni;

5.      uvozne pošiljke niso skladne z uvoznimi pogoji;

6.      so živali bolne oziroma obstaja sum, da so bolne ali okužene z boleznijo, oziroma obstaja drug razlog, ki ga določa veterinarska zakonodaja ali nacionalni predpisi namembne države članice v primeru živali, ki niso harmonizirane;

7.      živali niso v primernem stanju za nadaljevanje prevoza.

(2)Če uradni veterinar zavrne vnos pošiljke, to označi na SVVD, ki je odločba, izdana v skrajšanem postopku, in izbere ukrep za ravnanje z zavrnjeno pošiljko.

(3)Natančnejši pogoji iz prvega odstavka tega člena so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(1)V primeru zavrnitve pošiljke živali uradni veterinar na SVVD izbere, po posvetovanju z osebo, odgovorno za tovor, enega od naslednjih ukrepov:

1.      da se živali vhlevijo, krmijo, napojijo in po potrebi zdravijo;

2.      da se živali dajo v karanteno ali se jih izolira na MVP;

3.      da se živali najkasneje v roku osmih dni vrne v državo, kjer je bilo izdano spričevalo, če zdravstveno stanje in pogoji glede zaščite živali to dopuščajo.

(2)V primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka mora uradni veterinar na MVP izvesti naslednje ukrepe:

1.      preko razpoložljivih podatkovnih baz obvesti vse MVP Skupnosti o zavrnitvi pošiljke;

2.      na vsaki strani spričevala, ki spremlja zavrnjeno pošiljko, označi zavrnitev z žigom.

(3)Če vrnitev iz 3. točke prvega odstavka tega člena ni mogoča, zlasti iz razlogov zaščite živali, uradni veterinar na MVP:

1.      na podlagi opravljenega ante mortem pregleda lahko dovoli zakol živali;

2.      mora, če ni druge možnosti, odrediti humano usmrtitev živali in njihovo neškodljivo odstranitev.

(4)Podrobnejši postopek, način označitve in oblika žiga iz tega člena so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.

(1)V primeru zavrnitve pošiljke proizvodov pod veterinarskim nadzorom uradni veterinar na SVVD izbere, po posvetovanju z osebo, odgovorno za tovor, enega izmed naslednjih ukrepov:

1.      da se pošiljka vrne oziroma odpošlje izven teritorija EU;

2.      da se pošiljka odstrani v skladu z Uredbo 1774/2002 v najbližjem predelovalnem obratu.

(2)Uradni veterinar na MVP mora podatke o zavrnjenih pošiljkah proizvodov pod veterinarskim nadzorom iz tega člena vpisati v podatkovne baze, s katerimi se zagotavlja, da zavrnjena pošiljka ne more biti vnesena na teritorij EU na drugi MVP.

(3)Podrobnejši postopek iz tega člena je določen s predpisi Skupnosti oziroma ga predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.

(1)Če uradni veterinar pri pregledu pošiljke proizvodov pod veterinarskim nadzorom ugotovi, da ne izpolnjuje uvoznih pogojev, po posvetu z osebo, odgovorno za tovor, odloči, da se pošiljka:

1.      odpošlje izven teritorija EU najpozneje v 60 dneh oziroma takoj, če je ogroženo zdravje ljudi ali živali ali

2.      uniči v najbližjem objektu za neškodljivo odstranjevanje ŽSP.

(2)Pošiljka se brezpogojno uniči, če se pošiljka ne odpošlje v roku iz 1. točke prejšnjega odstavka.

(3)Do odločitve o usodi pošiljke mora biti pošiljka skladiščena pod nadzorom uradnega veterinarja na stroške osebe, odgovorne za tovor.

(4)Določbe prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za pošiljke, za katere je uradni veterinar na MVP odobril vnos z namenom vnaprej najavljene uporabe oziroma odstranitve v skladu z Uredbo 1774/2002, pod pogojem, da ni ogroženo zdravje ljudi oziroma živali.

(5)Podrobnejši pogoji so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.

(1)Pošiljke, ki so vnesene na ozemlje RS, ne da bi bil opravljen veterinarski pregled v skladu z določbami 51. člena tega zakona, se zasežejo in uradni veterinar odloči, ali se uničijo ali na novo odpošljejo v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka prejšnjega člena.

(2)Podrobnejši postopek iz tega člena je določen s predpisi Skupnosti oziroma ga predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.

(1)Stroške, ki nastanejo pri izvajanju ukrepov iz 65. do 69. člena tega zakona, krije oseba, odgovorna za tovor, in niso zajeti v plačilu predpisane pristojbine ter jih RS ne povrne.

(2)Stroške, ki nastanejo pri izvajanju ukrepov iz 1. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona pri tranzitu, krije pošiljatelj, naslovnik oziroma naslovnica ali njun predstavnik oziroma predstavnica v RS in jih RS ne povrne.

(1)Če uradni veterinar ugotovi nepravilnosti pri označevanju govedi na gospodarstvu, odredi poleg ukrepov, določenih v drugih predpisih, ukrepe, predpisane z Uredbo (ES) Komisije 494/98 z dne 27. februarja 1998 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) 820/97 glede izvajanja minimalnih administrativnih ukrepov v okviru sistema identifikacije in registracije goved (UL L št. 60 z dne 28. februarja 1998, str. 78, z vsemi spremembami).

(2)Če uradni veterinar ugotovi nepravilnosti pri označevanju drugih vrst živali, mora odrediti ukrepe, ki so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.

(1)Kadar se na podlagi tretjega odstavka 37. člena tega zakona posumi na uporabo prepovedanih substanc ali nedovoljeno uporabo, mora uradni veterinar zahtevati od imetnika živali in veterinarja, ki skrbi za posestvo, da mu izročita vso dokumentacijo, na podlagi katere bi bilo mogoče dokazati ali ovreči sum.

(2)Poleg tega mora uradni veterinar izvesti enega ali več naslednjih ukrepov:

1.      takoj pridobiti vse podatke, potrebne za identifikacijo živali oziroma živalskih proizvodov in izvornega gospodarstva;

2.      uradno pridržati živali oziroma živalske proizvode, ki so predmet preiskave, in poskrbeti za uradno označitev oziroma identifikacijo;

3.      opraviti pregled živali na izvornem gospodarstvu; pregledi lahko vključujejo tudi uradno vzorčenje;

4.      opraviti preglede gospodarstev, vključno z vsemi gospodarstvi, povezanimi z rejo teh živali (sledljivost), ter gospodarstev in nosilcev dejavnosti, ki so kakorkoli medsebojno povezani, vključno z odvzemom uradnih vzorcev pitne vode in krme ter vode akvakultur;

5.      dokler niso na razpolago rezultati preiskav, zagotoviti, da živali oziroma živalski proizvodi ne zapustijo gospodarstva;

6.      opraviti preglede pri pravnih oziroma fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost proizvodnje oziroma prometa zdravil glede z uporabo povezane sledljivosti;

7.      opraviti katerekoli druge preglede, da se pojasni izvor prepovedanih ali nedovoljenih substanc oziroma poreklo živali;

8.      primarne proizvode, namenjene prehrani ljudi, in živila, v katerih je izkazana prisotnost reziduov oceniti kot neustrezna za prehrano ljudi;

9.      pripraviti podrobno poročilo o preiskavi in rezultatih.

(3)Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko izvede uradni veterinar v sodelovanju z organi pregona.

(1)Kadar je na podlagi izvedenih ukrepov iz prejšnjega člena ugotovljena uporaba prepovedanih substanc ali nedovoljena uporaba substanc, se na stroške imetnika živali oziroma živalskih proizvodov izvedejo še naslednji ukrepi:

1.      odvzamejo se uradni vzorci kot statistično reprezentativni vzorec;

2.      kadar je izkazana prisotnost prepovedanih oziroma nedovoljenih substanc v uradnih vzorcih iz prejšnje točke, se na podlagi odločitve imetnika živali izvede vzorčenje vseh živali na gospodarstvu, ki so lahko sumljive, v nasprotnem primeru se izvede usmrtitev sumljivih živali. Primarni proizvodi od sumljivih živali se ocenijo kot neustrezni za prehrano ljudi, hkrati pa se odredi predpisano odstranjevanje nastalih ŽSP;

3.      usmrtitev živali, pri katerih je izkazana prisotnost prepovedanih oziroma nedovoljenih substanc ter sumljivih živali iz prejšnje točke, za katere se imetnik ni odločil za njihovo vzorčenje. Primarni proizvodi od usmrčenih živali se ocenijo kot neustrezni za prehrano ljudi, hkrati pa se odredi predpisano odstranjevanje nastalih ŽSP;

4.      najmanj za obdobje 12 mesecev se na gospodarstvu oziroma gospodarstvih, ki pripadajo istemu imetniku, opravljajo poostreni pregledi.

(2)Kadar se kršitelju dokaže posedovanje, posredovanje ali uporaba prepovedanih substanc, se za obdobje 12 mesecev od vročitve odločbe zadrži izvrševanje pravic iz odobritve, registracije, koncesije, dovoljenja, verifikacija oziroma licence, podeljenih v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo veterinarske dejavnosti. V tem času se izvaja poostreni uradni veterinarski nadzor. V primeru ugotovljene ponovne kršitve se odločbe o odobritvi, registraciji, podelitvi koncesije, dovoljenju, verifikaciji oziroma podelitvi licence razveljavijo.

(3)V primeru preseženih MRL mora uradni veterinar:

1.      prepovedati zakol živali za obdobje, dokler količina reziduov presega dovoljene količine oziroma dokler se ne izteče karenčna doba, ali živila oceniti kot neustrezna za prehrano ljudi in odrediti predpisano odstranjevanje;

2.      v primeru ponovne kršitve vsaj šest mesecev opravljati poostrene preglede živali ali živil z zadevnega gospodarstva ali obrata in do pridobitve analiz vzorcev živila uradno pridržati.

(1)Za financiranje stroškov veterinarskih pregledov, certificiranja in uradnega veterinarskega nadzora iz 41., 44., 48., 51. in 52. člena tega zakona ter za izvajanje monitoringov se zaračunavajo in zbirajo EU pristojbine, za katere je tako določeno s predpisi Skupnosti.

(2)Poleg pristojbin iz prejšnjega odstavka se zaračunavajo tudi nacionalne pristojbine v skladu z načeli Skupnosti, ki so sprejeta za EU pristojbine.

(3)Uprava opravlja nadzor nad plačili zavezancev oziroma zavezank (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) za plačilo pristojbin po tem zakonu ter nad zaračunavanjem in odvajanjem pristojbin v primerih, ko teh dejanj ne izvaja neposredno Uprava.

(4)Glede vseh vprašanj pobiranja in izterjave pristojbin, ki niso urejene s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.

(5)Sredstva, zbrana po tem zakonu, so prihodek proračuna RS.

(6)Natančnejše pogoje iz tega člena predpiše minister.

(1)Za določanje višine EU pristojbin se uporabljajo načela iz Uredbe 882/2004.

(2)Višino EU pristojbin določi minister, če ta ni določena s predpisi Skupnosti.

(3)Višino nacionalnih pristojbin določi minister v skladu z načeli iz Uredbe 882/2004.

Minister izdaja podzakonske predpise, predvidene v določbah tega zakona, ter druge podzakonske predpise, potrebne za izvajanje tega zakona in predpisov Skupnosti, ki se nanašajo na vsebino tega zakona.

(1)Pristojni organ za izvajanje pregledov, uradnega veterinarskega nadzora in izvrševanja pooblastil po tem zakonu je Uprava, če ta zakon ne določa drugače.

(2)Uprava je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za veterinarstvo, ki izvaja upravne naloge po tem zakonu in nadzor nad izvajanjem veterinarske zakonodaje.

(3)Upravo sestavljajo glavni urad, območni uradi in mejne veterinarske postaje.

(4)Ne glede na pogoje iz predpisov, ki urejajo organizacijo delovnih mest v organih državne uprave, imata območni urad Uprave in MVP organizacijsko obliko urada.

(5)Upravo vodi generalni direktor, ki ima namestnika, pri čemer mora biti eden od njiju doktor veterinarske medicine.

(6)Območni urad Uprave vodi direktor območnega urada, ki je uradni veterinar.

(7)MVP vodi direktor MVP, ki je uradni veterinar.

(8)Območni uradi opravljajo upravne in nadzorne naloge. Za izdajanje odločb na zahtevo strank v skladu s tem zakonom so pristojni direktorji območnih uradov.

(9)Uprava lahko izvajanje pregledov in posameznih nalog uradnega veterinarskega nadzora prenese na izvajalca nadzora, vendar pa ne more prenesti izvajanja ukrepov in sankcioniranja.

(črtan)

Uprava ima naslednje upravne naloge:

1.      vodenje registra živali in objektov na območnem in nacionalnem nivoju v skladu s predpisi;

2.      zagotavljane izvajanja in organizacija monitoringa nad rezidui v živilih;

3.      zagotavljanje izvajanja in organizacija monitoringa nad rezidui v živalih in živalskih proizvodih;

4.      zagotavljanje izvajanja in organizacija monitoringa nad rezidui v krmi;

5.      zagotavljanje letnih analiz rezultatov monitoringov iz 2., 3. in 4. točke tega člena, izdelave ocen tveganja za zdravje ljudi in živali ter vplivov na okolje in priprave letnih poročil;

6.      uvajanje, razvijanje in vzpostavljanje CIS VET;

7.      organizacija in vodenje preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja živalskih bolezni in zoonoz;

8.      izdajanje obveznih navodil delavcem oziroma delavkam Uprave, odobrenim veterinarjem, uradnim preglednikom ter organizacijam s koncesijo po tem zakonu in zakonu, ki ureja veterinarske dejavnosti;

9.      zagotavljanje priprav za obrambo in zaščito ter delovanje veterinarske službe v vojni ali ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednem stanju;

10.   zagotavljanje usposabljanja enot za prvo veterinarsko pomoč civilne zaščite;

11.   zagotavljanje izvajanja nadzora imunosti;

12.   zagotavljanje povezovanja evidenc, baz podatkov in registrov po tem zakonu v enoten informacijski sistem;

13.   zagotavljanje povezovanja CIS VET v mednarodne informacijske sisteme na področju veterinarstva;

14.   spremljanje gibanja določenih živalskih bolezni v RS in v tujini in obveščanje vseh zainteresiranih v RS in tujini;

15.   sprejemanje programov, usklajevanje dela in določanje ukrepov za izvajanje programov obvladovanja in preprečevanja širjenja določenih živalskih bolezni in epidemij;

16.   spremljanje in proučevanje epizootioloških razmer in ukrepanje v skladu z obveznostmi, sprejetimi v okviru Mednarodne organizacije za zdravje živali in Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravje živali ter v skladu s programom zdravstvenega varstva živali RS skupaj z veterinarskimi organizacijami in Nacionalnim veterinarskim inštitutom Veterinarske fakultete;

17.   vodenje predpisanih evidenc, registrov in baz podatkov, izdajanje mesečnih poročil o gibanju določenih živalskih bolezni v RS, poročanje Mednarodni organizaciji za zdravje živali na predpisan način in obveščanje vseh zainteresiranih v RS in tujini o stanju določenih bolezni in sprejetih ukrepih;

18.   ob pojavu epizootije in v drugih izrednih razmerah možnost nalaganja veterinarskim delavcem in veterinarskim organizacijam posebnih strokovnih in drugih nalog;

19.   skrb za izvajanje predpisov o veterinarstvu in zagotavljanje izobraževanja na tem področju;

20.   upravni nadzor nad izvajanjem veterinarske zakonodaje, v delu, ki se nanaša na njeno izvajanje v RS;

21.   vodenje sredstev za zdravstveno varstvo živali;

22.   pripravljanje predpisov s svojega delovnega področja;

23.   imenovanje laboratorijev in določitev nacionalnih referenčnih laboratorijev po tem zakonu in vodenje registrov laboratorijev;

24.   priprava letnega programa usposabljanja uradnih veterinarjev;

25.   izdajanje soglasja k projektni dokumentaciji za rekonstrukcijo, nadomestno gradnjo, odstranitev ali za gradnjo novega objekta pod veterinarskim nadzorom v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.

(1)VURS pri svojem delu sodeluje:

1.      z drugimi organi, organizacijami ter strokovnjaki;

2.      z organi EU in drugimi mednarodnimi organizacijami;

3.      pri oblikovanju programov študijskega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja.

(2)VURS je pristojen za obveščanje pristojnih veterinarskih organov držav članic, drugih držav in organov EU o zadevah, za katere je predpisano obveščanje po tem zakonu. Podrobnejši način in postopki so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.

(3)VURS je pristojen za izvajanje asistence v skladu s predpisi, ki urejajo medsebojno pomoč administrativnih oblasti držav članic in sodelovanje držav članic s Komisijo, da se zagotovi pravilna uporaba zakonodaje o veterinarskih in zootehničnih zadevah. Podrobnejši način in postopki so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.

Uprava mora imetnikom živali in nosilcem dejavnosti zagotavljati:

1.      veterinarske preglede in certificiranje živali ter živalskih proizvodov;

2.      izdajanje predpisanih dokumentov;

3.      dajanje informacij o pogojih za gradnjo oziroma rekonstrukcijo objektov za izvajanje dejavnosti, ki so pod veterinarskim nadzorom, na podlagi vloge investitorja;

4.      registracije in odobritve ter vpise v evidence.

Uprava v javnem interesu zagotavlja:

1.      veterinarski nadzor imetnikov živali in nosilcev dejavnosti glede zagotavljanja varnosti živalskih proizvodov in krme;

2.      izvajanje ukrepov monitoringa nad rezidua v živalih, proizvodih in krmi;

3.      izvajanje ukrepov in vodenje preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja živalskih bolezni in zoonoz;

4.      varstvo prebivalstva pred škodljivimi vplivi, ki izhajajo iz živil, in preprečevanje in zatiranje zoonoz;

5.      nadzor nad prometom in trgovanjem z zdravili v zvezi s sledljivostjo;

6.      nadzor nad uporabo zdravil;

7.      nadzor izvajanja veterinarskih ukrepov v živinoreji glede zdravja živali, prometa in skladiščenja živalskega semena, jajčnih celic, zarodkov, iker, valilnih jajc in čebeljih matic, glede pridobivanja in priprave živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov in zdravstvene ustreznosti živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov;

8.      nadzor izvajanja zaščite živali;

9.      nadzor vnosa pošiljk na teritorij EU.

(1)Kadar veterinarskega nadzora iz strokovnih ali organizacijskih razlogov ni mogoče organizirati v rednem delovnem času, v izmenah ali kako drugače ali takrat, ko je treba opraviti predpisane veterinarske preglede po tem zakonu izven rednega delovnega časa, Uprava zagotovi dežurstvo ali stalno pripravljenost uradnih veterinarjev.

(2)Dežurstvo je poseben delovni pogoj, ko mora biti uradni veterinar oziroma uradni preglednik prisoten na delovnem mestu, da lahko opravlja nujne veterinarske preglede in izvede predpisane ukrepe.

(3)Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj, ko mora biti uradni veterinar oziroma uradni preglednik tudi izven delovnega časa dosegljiv zaradi izvajanja nujnih ukrepov po tem zakonu.

(4)Ne glede na predpise, ki urejajo delovna razmerja, lahko zaposleni na Upravi izjemoma opravijo do 40 ur dela preko polnega delovnega časa tedensko, če to zahtevajo nastale okoliščine ali zahteve po povečanem obsegu dela v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.

(5)Dežurstvo in stalna pripravljenost se štejeta v delovni čas.

(6)Med stavko mora Uprava zagotoviti izvedbo nujnih ukrepov v primeru izbruha določenih bolezni živali in nujnih ukrepov za zaščito živali.

(1)Uradni veterinar je doktor oziroma doktorica veterinarske medicine (v nadaljnjem besedilu: doktor veterinarske medicine), ki izpolnjuje pogoje iz 84. člena tega zakona in je zaposlen na Upravi na delovnem mestu uradnega veterinarja.

(2)Uradnega veterinarja imenuje generalni direktor Uprave. Ob imenovanju mu podeli tudi službeno izkaznico, s katero se uradni veterinar izkazuje. Glede oblike in vsebine službene izkaznice se smiselno uporabljajo določbe predpisa, ki ureja službeno izkaznico inšpektorja oziroma inšpektorice.

(3)V času poskusnega dela se uradnemu veterinarju izda začasna odločba o imenovanju brez izkaznice.

(1)Uradni veterinar mora za imenovanje in zaposlitev na delovnem mestu uradnega veterinarja:

1.      izpolnjevati pogoje po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, in zakonu, ki ureja prekrške;

2.      imeti pridobljena znanja iz drugega odstavka tega člena;

3.      izpolnjevati tudi druge pogoje iz Uredbe 882/2004;

4.      imeti pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih, kjer je zahtevana izobrazba doktorja veterinarske medicine, in biti vpisan v register po Zakonu o veterinarstvu;

5.      uspešno opraviti poskusno delo po tem zakonu.

(2)Uradni veterinar mora imeti poleg znanj iz Uredbe 882/2004 in Uredbe 854/2004 še znanja z naslednjih področij:

1.      informacijske in komunikacijske tehnologije, povezane z zdravstvenim varstvom in zaščito živali;

2.      certificiranja dokumentov v zvezi z zdravstvenim varstvom in zaščito živali;

3.      postopkov v primeru pojava bolezni živali.

(3)Znanja iz prejšnjega odstavka lahko doktorji veterinarske medicine pridobijo:

-        kot del univerzitetnega študija,

-        s podiplomskim usposabljanjem,

-        kot pridobljene strokovne izkušnje po končanem univerzitetnem študiju veterinarske medicine, če gre za doktorje veterinarske medicine, ki so bili v katerikoli državi članici po uveljavitvi Uredbe 882/2004 imenovani za uradne veterinarje.

(4)Doktorji veterinarske medicine, ki v skladu s prejšnjim odstavkom ne morejo dokumentirano izkazati vseh znanj iz drugega odstavka tega člena, opravljajo preizkus znanja na Upravi. Natančnejše pogoje iz tega odstavka predpiše minister.

(5)Uradni veterinar mora v času trimesečnega poskusnega dela opraviti praktično usposabljanje v trajanju najmanj 200 ur, ko dela pod nadzorom drugih uradnih veterinarjev.

(6)Uradni veterinar se mora udeleževati vsakoletnih izobraževanj po programu, ki ga pripravi Uprava.

(1)Uradni veterinar izvaja strokovne naloge in ima pooblastila iz tega zakona, poleg tega pa ima položaj, pravice, dolžnosti in pooblastila po predpisih, ki urejajo inšpekcijski nadzor.

(2)Uradni veterinarji izvajajo certificiranje na zahtevo strank.

(3)Uradni veterinarji ugotavljajo skladnost oziroma kršitve predpisov po uradni dolžnosti.

(4)Pri izvajanju strokovnih nalog in pooblastil ter uradnega veterinarskega nadzora ima uradni veterinar naslednje pravice in dolžnosti:

1.      izvajati veterinarske preglede in uradni veterinarski nadzor po tem zakonu;

2.      izvajati certificiranje;

3.      odrejati predpisane ukrepe v zvezi z boleznimi in zaščito živali;

4.      odrejati predpisane ukrepe v zvezi z živalmi, živalskimi proizvodi, krmo ter vodo za napajanje živali in zdravili;

5.      odrejati predpisane ukrepe nosilcem živilske dejavnosti in dejavnosti na področju krme ter drugim subjektom, ki so pod veterinarskim nadzorom;

6.      odvzeti uradne vzorce, potrebne za laboratorijske preiskave in diagnostiko;

7.      odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti in prepovedati premike;

8.      uradno pridržati živalske proizvode in krmo, kadar je to potrebno iz razlogov zaščite zdravja živali ali ljudi;

9.      odvzeti oziroma odrediti uničenje neskladnih živalskih proizvodov in krme;

10.   uradno prepovedati uporabo, pridržati, odvzeti oziroma odrediti uničenje zdravil oziroma izdelkov, ki vsebujejo prepovedane substance;

11.   predlagati pristojnemu organu za nadzor nad prometom z zdravili ustrezno ukrepanje glede zdravil, ki so dana v promet ali v uporabo v nasprotju s predpisi;

12.   prepovedati rabo oziroma pečatiti poslovne prostore, naprave, priprave in sredstva pri subjektih pod veterinarskim nadzorom, če niso skladni z veterinarsko zakonodajo;

13.   nadzorovati zaračunavanje in plačevanje pristojbin;

14.   dovoliti premik pošiljk po opravljenem predpisanem veterinarskem pregledu;

15.   voditi predpisane evidence.

(1)Odobreni veterinar je veterinar veterinarske organizacije, kot je določena s predpisi, ki urejajo veterinarske dejavnosti in izpolnjuje pogoje iz Uredbe 854/2004.

(2)Odobreni veterinar lahko opravlja naloge iz tega zakona ter druge naloge v skladu s predpisi Skupnosti oziroma s predpisi ministra v skladu s predpisi Skupnosti na podlagi pogodbenega razmerja z Upravo.

(3)Odobrenega veterinarja na podlagi vloge imenuje generalni direktor Uprave.

(4)Vlogi za imenovanje iz prejšnjega odstavka mora veterinar priložiti veljavno veterinarsko licenco.

(5)Odobreni veterinarji izvajajo naloge pod nadzorom Uprave in so za svoje delo odgovorni generalnemu direktorju Uprave.

(6)Naloge, ki jih po imenovanju lahko izvaja odobreni veterinar, če je to skladno z uredbo iz prvega odstavka tega člena, so:

-        ugotavlja pogoje za izvajanje prevozov,

-        potrjuje spričevala in certifikate, če je za to pooblaščen,

-        izvaja preglede iz 48. člena tega zakona,

-        izvaja preglede v obratih, na kmečkih turizmih, pri klanju za lastno uporabo, sejmih, razstavah in na drugih javnih zbirališčih,

-        izvaja druge veterinarske ukrepe iz tega zakona, če je za to pooblačen.

(1)Generalni direktor Uprave lahko po postopku v skladu z Uredbo 854/2004 za izvajanje strokovno-tehničnih nalog kot pomoč uradnim veterinarjem pri izvajanju pregledov in nadzora po tem zakonu imenuje uradne preglednike.

(2)Uradni pregledniki morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.

(1)Vsi izvajalci veterinarskih dejavnosti in zavezanci po tem zakonu morajo v elektronski obliki posredovati predpisane podatke v CIS VET in omogočiti brezplačen dostop do zbirk podatkov.

(2)Vrsto podatkov, obliko in način posredovanja in način financiranja predpiše minister.

(3)Uprava vzpostavi registre za živali, pri katerih sledljivost ni zagotovljena do mesta izvora, najpozneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.

Uprava zagotavlja povezovanje in vključitev CIS VET v mednarodne informacijske sisteme na področju veterinarstva.

(1)Uprava oblikuje CIS VET, ki ga sestavljajo naslednji sistemi:

-        registri živali;

-        registri subjektov po tem zakonu (obratov, centrov, organizacij, gospodarstev, zbirnih centrov, zbirališč, imenovanih in referenčnih laboratorijev, odobrenih veterinarjev, uradnih preglednikov ipd.);

-        za zbiranje in nadzor veterinarskih pristojbin;

-        za spremljanje, nadzor in poročanje o določenih boleznih živali;

-        za spremljanje, nadzor in poročanje o zoonozah;

-        nadzor reziduov;

-        spremljanje prometa in uporabe zdravil;

-        neposredno spremljanje podatkov proizvodnje in pogojev v obratih;

-        objava in spremljanje veterinarske zakonodaje;

-        laboratorijski izvidi in poročila;

-        druge diagnostike.

(2)Natančne pogoje vodenja, sestave in vsebin sistemov iz tega člena predpiše minister.

Za delovanje ter vzdrževanje CIS VURS pridobiva in uporablja podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk podatkov vodijo ministrstva, drugi državni organi, javni zavodi in agencije ter drugi pooblaščeni organi in se nanašajo predvsem na:

-        zemljiški kataster;

-        kmetijska gospodarstva;

-        zbirke podatkov s področja zdravil, kemikalij;

-        pojav in širjenje zoonoz pri ljudeh;

-        podatke iz centralnega registra prebivalstva;

-        centralni register živali.

(1)Zoper odločbo uradnega veterinarja je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.

(2)Pritožba ne odloži izvršitve odrejenih ukrepov. Izjemoma sme organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi, dovoliti, da se izvršitev odrejenih ukrepov odloži, če se ugotovi, da bi z izvedbo odrejenega ukrepa nastala nepopravljiva škoda, ki je drugače ni mogoče odvrniti, z odlogom pa zdravje ljudi in živali ni ogroženo.

(3)Če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za zdravje ljudi in živali, ki jih ni mogoče odlagati, ima uradni veterinar pravico brez prisotnosti pravne osebe ali posameznika, čigar poslovanje oziroma prostori, objekti in naprave so predmet nadzora oziroma njegove odgovorne osebe, opraviti pregled in izdati odločbo v skrajšanem postopku.

(4)V izjemno nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, sme uradni veterinar izdati tudi ustno odločbo na zapisnik, najpozneje v 8 dneh pa tudi pisno odločbo.

Vlada določi prekrške za kršitve določb uredb in odločb Skupnosti s področja tega zakona v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

(1)Z globo od 20,000.000 tolarjev do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ne upošteva prepovedi iz prvega odstavka 37. člena tega zakona.

(2)Z globo od 10,000.000 do 20,000.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik), ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 800.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 700.000 tolarjev do 900.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5)Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi fizična oseba.

(1)Z globo od 500.000 tolarjev do 15,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:

1.      ki ni evidentirana, odobrena oziroma registrirana pri Upravi v skladu s četrtim odstavkom 7. člena tega zakona;

2.      ki ne izvede nekomercialnega premika živali v skladu s predpisanimi pogoji (prvi odstavek 9. člena);

3.      ki ne izvede prometa z živalmi v skladu s predpisanimi pogoji (drugi odstavek 9. člena);

4.      če trguje v nasprotju s tretjim odstavkom 9. člena tega zakona;

5.      ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 9. člena tega zakona;

6.      ki ne zagotovi, da so živali na predpisan način označene in registrirane (prvi odstavek 12. člena);

7.      ki ne vodi predpisanih evidenc (drugi odstavek 12. člena);

8.      ki ne zagotovi sledljivosti živali pri premikih (drugi odstavek 12. člena);

9.      ki ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 12. člena tega zakona;

10.   ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 12. člena tega zakona;

11.   ki ne upošteva odrejene karantene za živali (prvi odstavek 21. člena);

12.   ki živalskih proizvodov ne označi na predpisan način (prvi odstavek 22. člena);

13.   ki ne zagotovi sledljivosti živalskih proizvodov (prvi odstavek 22. člena);

14.   ki živalskih proizvodov pri oddaji na trg, prometu oziroma pri trgovanju ne spremlja predpisan dokument (drugi odstavek 22. člena);

15.   ki ne pridobi ali proizvede reprodukcijskega materiala v skladu s prvim odstavkom 24. člena tega zakona;

16.   če obrat ni odobren (tretji odstavek 24. člena);

17.   ki zbere, opravi prevoz, skladišči, ravna, predela, uporabi, odstrani, da v promet, trguje, izvozi ali skladišči ŽSP v nasprotju s predpisi, ki jih sprejme minister v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje na podlagi prvega odstavka 25. člena tega zakona;

18.   ki ne zagotovi prevoza in zbiranja živalskih trupel do odobrenih vmesnih ali predelovalnih obratov v skladu z drugim odstavkom 26. člena tega zakona;

19.   ki ne zagotovi stalne pripravljenosti v skladu s petim odstavkom 26. člena tega zakona;

20.   ki proizvede, predela, opravi prevoz oziroma skladišči krmo v nasprotju s pogoji, ki jih predpiše minister na podlagi prvega odstavka 28. člena tega zakona;

21.   ki medicirano krmo proizvede, da na trg, označi ali uporabi v nasprotju z 29. členom tega zakona;

22.   ki uporabi, predela ali da na trg krmni dodatek v nasprotju s pogoji, ki jih predpiše minister na podlagi 30. člena tega zakona;

23.   ki ne zagotovi varnosti krme v skladu s prvim odstavkom 33. člena tega zakona;

24.   ki da v promet krmo, ki ni varna (drugi odstavek 33. člena);

25.   ki ne zagotovi sledljivosti zdravil v skladu s prvim odstavkom 35. člena tega zakona;

26.   ki ravna v nasprotju z odrejenimi ukrepi iz petega odstavka 37. člena tega zakona;

27.   ki ne ukrene vsega da bi preprečila škodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi prisotnosti rezidua v živalih in živilih (prvi odstavek 38. člena);

28.   ki ne izvede vseh predpisanih postopkov v zvezi z najavo pošiljk, predložitvijo pošiljk v pregled, plačilom pristojbin in ne izvede morebitnih ukrepov, ki jih odredi uradni veterinar (drugi odstavek 50. člena);

29.   ki pri ugotovitvi prisotnosti povzročiteljev zoonoz, ne poroča Upravi, ne hrani rezultatov oziroma ne ohrani izolatov v skladu z četrtim odstavkom 56. člena tega zakona.

(2)Z globo od 500.000 do 10,000.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 300.000 do 800.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 300.000 do 700.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5)Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 17., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27. ali 28. točke prvega odstavka tega člena kaznuje tudi fizična oseba.

(1)Z globo od 400.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:

1.      ki ne ravna v skladu z dolžnostjo varovanja živali in ljudi pred boleznimi in infekcijami, ki se prenašajo med živalmi in ljudmi ter pred posledicami reziduov v živilih živalskega izvora (tretji odstavek 6. člena);

2.      ki ne omogoči opravljanja veterinarskega pregleda in uradnega nadzora, kakor tudi odvzema potrebnega materiala za preiskave in izvajanje drugih predpisanih ukrepov, ter pri tem ne nudi tehnične pomoči (četrti odstavek 6. člena);

3.      ki ne izvede ukrepov, predpisanih z veterinarsko zakonodajo (peti odstavek 6. člena);

4.      ki ne poskrbi, da gospodarstvo, živali in evidence pregleda veterinar, v skladu s šestim odstavkom 6. člena tega zakona;

5.      ki ne najavi odpreme oziroma prispetja pošiljke v skladu s sedmim odstavkom 6. člena tega zakona;

6.      ki ne ravna v skladu z osmim odstavkom 6. člena tega zakona;

7.      ki ne vodi predpisanih evidenc (deveti odstavek 6. člena);

8.      ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena tega zakona;

9.      ki izvede prevoz bolnih in poškodovanih živali oziroma živali ki se odpremljajo v klavnico iz gospodarstev z nepreverjenimi ali sumljivimi epizootiološkimi razmerami, v klavnico v nasprotju s 13. členom tega zakona;

10.   ki gojitve hišnih živali, hotela za živali oziroma zavetišča za zapuščene živali nima pod veterinarskim nadzorom oziroma nima registriranega pri območnem uradu Uprave (prvi odstavek 14. člena);

11.   ki v primeru pojava bolezni ali znakov, na podlagi katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za boleznijo, ne ravna v skladu s 17. členom tega zakona;

12.   če proizvede, predela oziroma distribuira živila v nasprotju s pogoji, ki jih predpiše minister (prvi in drugi odstavek 23. člena);

13.   ki ne prijavi na predpisan način pogina živali oziroma trupla živali VHS, oziroma če pred oddajo trupla živali z njim ne ravna na predpisan način (prvi odstavek 26. člena);

14.   ki živalsko truplo zakoplje ali zažge v nasprotju s 27. členom tega zakona;

15.   ki krme, preden jo odda na trg, ne označi na predpisan način (drugi odstavek 28. člena);

16.   ki označi krmo kot krmo za posebne prehranske namene v nasprotju s tretjim odstavkom 31. člena tega zakona;

17.   ki proizvod, ki je neposredni ali posredni vir beljakovin v prehrani živali, proizvede ali uporabi v nasprotju s prvim odstavkom 32. člena tega zakona;

18.   ki trguje, da v promet ali uporabi na ozemlju RS zdravila, ki niso na predpisan način označena oziroma nimajo veljavnega dovoljenja za promet, kot je določeno v 34. členu tega zakona;

19.   ki predpiše zdravila v nasprotju z drugim odstavkom 36. člena tega zakona;

20.   ki izda zdravila v nasprotju s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona;

21.   ki ne vodi evidenc iz petega odstavka 36. člena tega zakona;

22.   ki prevzame živali oziroma živalske proizvode v nasprotju s četrtim odstavkom 38. člena tega zakona;

23.   ki ravna v nasprotju s petim odstavkom 38. člena tega zakona;

24.   ki kot posrednik ne zagotovi izpolnjevanja pogojev iz šestega odstavka 38. člena tega zakona;

25.   ki v zvezi s prevozom živali ali prometno nesrečo živali ravna v nasprotju s 40. členom tega zakona;

26.   ki na zahtevo uradnega veterinarja ne ravna v skladu s prvim odstavkom 72. člena tega zakona.

(2)Z globo od 200.000 do 8,000.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 100.000 do 600.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(5)Z globo od 30.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 17., 18., 21., 22., 24., 25. ali 26. točke prvega odstavka tega člena kaznuje tudi fizična oseba.

(6)Z globo od 10.000 do 50.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba:

-        imetnik živali, ki ne upošteva pisnega navodila veterinarja (prvi odstavek 17. člena);

-        ki ne ravna v skladu s prvim odstavkom 18. člena;

-        ki da zdravila v nasprotju s četrtim odstavkom 36. člena tega zakona.

(1)Rok za izdajo podzakonskih predpisov po tem zakonu je eno leto po uveljavitvi tega zakona.

(2)Predpisi, ki veljajo na podlagi Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02-ZGO-1, 45/04-ZdZPKG in 62/04-odločba US), veljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, če ta zakon ne določa drugače.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o veterinarstvu črta:

-        v 1. členu naslednje besedilo: »kužne bolezni, veterinarsko preventivo«, »pristojbine«;

-        v 3. členu: 6., 7., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 26., 27., 28., 29., 30., 31., 32., 33., 34., 35., 40., 41., 42., 45., 46., 47., 51., 52., 53., 54., 55., 56., 57., 58., 59. in 60. točka;

-        v 4. členu: drugi do šesti ter osmi odstavek, v sedmem odstavku pa besedilo »in zadevah iz 16. in 17. člena«;

-        5. do vključno 9. člen in naslov podpoglavja A) Vrste kužnih bolezni živali;

-        v 10. členu: prvi in drugi odstavek, v tretjem odstavku pa besedilo »in izpolnjevanje pogojev za promet«;

-        11. do vključno 36. člen in naslovi podpoglavij C) Zatiranje in izkoreninjenje kužnih bolezni živali, A) Preventiva v prometu in B) Preventiva v proizvodnji in prometu s proizvodi, surovinami, živili in krmo;

-        38. člen;

-        42. do vključno 44. člen in naslov podpoglavja D) Varstvo okolja;

-        v 45. členu: 3., 5., 7. in 9. točka;

-        v naslovu V. poglavja besedilo »FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ŽIVALI, IN PRISTOJBINE«;

-        48. člen;

-        v naslovu 49. člena besedilo »pristojbine in«, v besedilu člena prvi in drugi odstavek, v tretjem odstavku besedilo »3.,«, »5.,« in »7.,«;

-        49.a člen;

-        v prvem odstavku 50. člena: beseda »VURS« in besedilo »pooblaščeni laboratoriji drugih organizacij«;

-        v 51. členu: 2., 3., 4., 9., 11., 15., 25., 26., 49., 51., 52., 54., 62., 63. in 64. točka;

-        v prvem odstavku 52. člena: besedilo », razen iz 12., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 24., 30., 40., 59., 61., 62., 63. in 64. točke«;

-        drugi odstavek 52. člena;

-        v 53. členu: beseda »VURS«;

-        v drugem odstavku 57. člena: besedilo »in 3.«;

-        v prvem odstavku 63. člena: besedilo »V postopku verifikacije mora sodelovati veterinarski izvedenec.«;

-        v tretji alinei prvega odstavka 67. člena: besedilo »ter 16. in 17.«;

-        v 70. členu: drugi odstavek, v tretjem odstavku pa beseda »Ostali«;

-        drugi odstavek 73. člena;

-        74. člen;

-        drugi odstavek 77. člena;

-        80. do 82. člen;

-        v 83. členu: prva do vključno petindvajseta, osemindvajseta in devetindvajseta ter enaintrideseta do vključno petintrideseta alinea;

-        84. in 85. člen;

-        v 86. členu: v naslovu besedilo »za inšpekcijski nadzor «, prvi odstavek in v drugem odstavku besedilo »za inšpekcijski nadzor«;

-        v naslovu in napovednem stavku besedilo »za inšpekcijski nadzor«, 1. do vključno 30., 32. in 33. ter 35. do vključno 37. točka;

-        88. do vključno 93. člen in naslova poglavij XII. UPRAVNI POSTOPEK in XIII. NALOGE POLICIJE, CARINSKE SLUŽBE IN CIVILNE ZAŠČITA;

-        v prvem odstavku 94. člena: prva do vključno sedemindvajseta, devetindvajseta in triintrideseta do vključno sedemintrideseta alinea in v sedeminštirideseti alinei besedilo »za inšpekcijski nadzor«;

-        v prvem odstavku 95. člena: prva do vključno sedma alinea;

-        v 96. členu: besedilo »razen iz tretje alinee prvega odstavka 94. člena«;

-        98. člen.

(2)V prvem odstavku 52. člena se za besedilom »Veterinarske dejavnosti« doda besedilo »iz 5., 6., 10., 14., 22., 23., 28., 29., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 42., 43., 47., 48., 50., 55., 56. in 58. točke«.

Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) v 206. členu črta 20. točka prvega odstavka.

Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o krmi (Uradni list RS, št. 97/04 – uradno prečiščeno besedilo) črta:

-        v 2. členu: 8., 13., 16. in 17. točka;

-        v prvem odstavku 3. člena: besedilo »zdravstveno in«, tretji in sedmi odstavek;

-        v prvem in drugem odstavku 7. člena: besedilo »zdravstveno in«;

-        8. in 9. člen in naslova poglavja II. OBRAT;

-        prvi, drugi in tretji odstavek 22. člena, v četrtem odstavku: besedilo »zdravstvene in«, v petem odstavku: besedilo »Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor na meji ali«, beseda »pristojnega« in besedilo »na meji«, šesti odstavek, v sedmem odstavku: besedilo »na meji«, besedilo »zakonom, ki ureja veterinarstvo,«, besedilo »zdravstveno in« in osmi odstavek;

-        23. in 24. člen;

-        v prvem odstavku 25. člena: besedilo »zdravstvena ustreznost in« in v drugem odstavku besedilo »in VURS«;

-        v 26. členu: drugi, tretji in četrti odstavek, v petem odstavku: besedilo »fitosanitarni inšpektor in uradni veterinar za inšpekcijski nadzor«;

-        27. člen;

-        29. in 30. člen;

-        v prvem odstavku 34. člena: besedilo »zdravstvene ustreznosti krme, dodatkov, premiksov in za določanje maksimalnih vrednosti parametrov zdravstvene ustreznosti in«;

-        v prvem odstavku 35. člena: besedilo »zdravstvene ustreznosti krme«;

-        v tretjem odstavku 36. člena: besedilo »zdravstveno ali«;

-        tretja, četrta in peta alinea tretjega odstavka 36. člena;

-        v 40. členu: besedilo »in 14. člen Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati proizvajalci in posredniki, ki delujejo na področju živalske prehrane (Uradni list RS, št. 22/00 in 33/01)«;

-        tretji in četrti odstavek 41. člena.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg svežega mesa (Uradni list RS, št. 28/04);

-        Pravilnik o izvajanju preiskav na trihinele in postopku zamrzovanja mesa zaradi uničenja trihinel (Uradni list RS, št. 28/04);

-        Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg svežega perutninskega mesa (Uradni list RS, št. 28/04);

-        Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg mesnih izdelkov in drugih izdelkov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (Uradni list RS, št. 28/04);

-        Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg jajčnih izdelkov (Uradni list RS, št. 28/04);

-        Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje živih školjk na trg (Uradni list RS, št. 1/04);

-        Pravilnik o veterinarskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati obrati in plovila za proizvodnjo in dajanje na trg ribiških proizvodov (Uradni list RS, št. 28/04 in 117/04);

-        Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg kunčjega mesa ter mesa gojene divjadi (Uradni list RS, št. 25/04);

-        Pravilnik o pogojih za zbiranje uplenjene divjadi, veterinarski pregled, proizvodnjo mesa in oddajo mesa uplenjene divjadi v promet (Uradni list RS, št. 81/02);

-        Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in mlečnih izdelkov (Uradni list RS, št. 28/04);

-        Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo, dajanje na trg ter uvoz mletega mesa in mesnih pripravkov (Uradni list RS, št. 28/04);

-        Pravilnik o označevanju zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora (Uradni list RS, št. 18/04);

-        Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati Nacionalni veterinarski inštitut in pooblaščeni laboratoriji ter o postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev (Uradni list RS, št. 44/04);

-        Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati obrati na področju živalske prehrane (Uradni list RS, št. 8/03);

-        Pravilnik o pogojih za vpis v register obratov iz tretjih držav in njihovih zastopnikov na področju krme (Uradni list RS, št. 28/04).

(2)31. decembra 2006 preneha veljati Pravilnik o pristojbinah na področju veterinarstva v delu, ki se nanaša na EU pristojbine (Uradni list RS, št. 28/04, 42/04, 58/04 in 31/05).

Za doktorje veterinarske medicine, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona najmanj tri leta delovnih izkušenj kot uradni veterinarji na podlagi Zakona o veterinarstvu, se šteje, da izpolnjujejo pogoje iz 2. in 3. točke prvega odstavka 84. člena tega zakona in zanje določbe petega odstavka 84. člena tega zakona ne veljajo.

(1)Sistemizacija delovnih mest VURS se uskladi s tem zakonom v enem letu od njegove uveljavitve.

(2)Delovna mesta direktorjev MVP se v enem letu od uveljavitve tega zakona izenačijo z delovnimi mesti direktorjev območnih uradov VURS ne glede na število delovnih mest na MVP.

Osebe iz 16. člena tega zakona si morajo pridobiti temeljno znanje v treh letih od uveljavitve tega zakona.

(1)Laboratoriji, ki ob uveljavitvi tega zakona izvajajo laboratorijske analize na podlagi pogodbe, sklenjene z VURS, nadaljujejo z delom do imenovanja laboratorijev v skladu s tem zakonom, če na VURS v roku 15 dni od uveljavitve tega zakona predložijo izjavo, da izpolnjujejo pogoje za imenovanje v skladu s tem zakonom.

(2)Imenovanje laboratorijev se izvede v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1)Obstoječi obrati na področju živil, odobreni oziroma registrirani kot obrati, ki izpolnjujejo vse pogoje, in obrati z dovoljenimi odstopanji in omejitvami glede količine proizvodnje, nadaljujejo z delom v skladu z veljavnimi odločbami o odobritvi oziroma registraciji, dokler VURS ne preveri izpolnjevanje pogojev po tem zakonu. VURS mora preveriti izpolnjevanje pogojev v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

(2)Obstoječi odobreni oziroma registrirani obrati in posredniki na področju krme se morajo uskladiti z določbami tega zakona do 1. januarja 2008.

(1)Določba prvega odstavka 47. člena tega zakona se začne uporabljati 5. januarja 2007.

(2)Določba prvega odstavka 75. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2007.

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2006.