iuris
§ zakonZakon o veterinarskih merilih skladnosti · ZVMS · velja od 1. 1. 2006

2. člen ZVMS

(predpisi Skupnosti)

(1)Ta zakon vsebinsko povzema naslednje direktive:

1.Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (UL L št. 224 z dne 18. avgusta 1990, str. 29, z vsemi spremembami);

2.Direktiva Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti (UL L št. 378 z dne 31. decembra 1982, str. 58, z vsemi spremembami);

3.Direktiva Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (UL L št. 395 z dne 30. decembra 1989, str. 13, z vsemi spremembami);

4.Direktiva Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (UL L št. 268 z dne 24. septembra 1991, str. 56, z vsemi spremembami);

5.Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L št. 24 z dne 30. januarja 1998, str. 9, z vsemi spremembami);

6.Direktiva Sveta 96/93/ES z dne 17. decembra 1996 o certificiranju živali in živalskih proizvodov (UL L št. 13 z dne 16. januarja 1997, str. 97, z vsemi spremembami);

7.Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (UL L št. 351 z dne 2. decembra 1989, str. 34, z vsemi spremembami);

8.Direktiva Sveta 92/102/ES z dne 27. novembra o identifikaciji in registraciji živali (UL L št. 355 z dne 5. decembra 1992, str. 32, z vsemi spremembami);

9.Direktiva Sveta 96/43/ES z dne 26. junija 1996 o spremembi in pripravi prečiščenega besedila Direktive 85/73/EGS z namenom zagotavljanja financiranja veterinarskih pregledov in kontrol nad živimi živalmi in nekaterimi živalskimi proizvodi, in spremembi Direktive 90/675/EGS in 91/496/EGS (UL L št. 162 z dne 1. julija 1996, str. 1, z vsemi spremembami);

10.Direktiva 2001/82/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L št. 311 z dne 28. novembra 2001, str. 1, z vsemi spremembami), v delu, ki se nanaša na uporabo zdravil in z uporabo povezano sledljivost zdravil;

11.Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L št. 125 z dne 23. maja 1996, str. 3, z vsemi spremembami);

12.Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L št. 125 z dne 23. maja 1996, str. 10, z vsemi spremembami);

13.Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/99/ES z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (UL L št. 325 z dne 12. decembra 2003, str. 31, z vsemi spremembami).

(2)S tem zakonom se ureja izvajanje naslednjih uredb:

1.Uredba (ES) 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. februarja 2002, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 178/2002), v delu, ki se nanaša na živila po tem zakonu ter na varnost krme;

2.Uredba (ES) 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L št. 165 z dne 30. aprila 2004, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 882/2004), razen v delu, ki se nanaša na živila, ki niso predmet tega zakona, ob upoštevanju predpisov, ki urejajo pristojnosti organov na področju živil;

3.Uredba (ES) 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. aprila 2004, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004), v delu, ki se nanaša na živila po tem zakonu;

4.Uredba (ES) 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 z dne 30. aprila 2004, str. 55, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 853/2004);

5.Uredba (ES) 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega veterinarskega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 139 z dne 30. aprila 2004, str. 206, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 854/2004);

6.Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L št. 70 z dne 16. marca 2005, str. 1, z vsemi spremembami), v delu, ki se nanaša na živila živalskega izvora, v skladu s predpisi, ki urejajo pristojnosti organov na področju živil;

7.Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih (UL L št. 77 z dne 16. marca 2001, str. 1, z vsemi spremembami), v delu, ki se nanaša na živila živalskega izvora, v skladu s predpisi, ki urejajo pristojnosti organov na področju živil;

8.Uredba (ES) 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. oktobra 2002, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1774/2002);

9.Uredba (ES) 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35 z dne 8. februarja 2005, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 183/2005);

10.Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L št. 268 z dne 18. oktobra 2003, str. 29, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1831/2003);

11.Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. avgusta 2000, str. 1, z vsemi spremembami);

12.Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L št. 5 z dne 9. januarja 2004, str. 8, z vsemi spremembami).

(3)S tem zakonom se ureja izvajanje Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (UL L št. 224 z dne 18. avgusta 1990, str. 19, z vsemi spremembami).

(4)Predmet tega zakona so tudi izvedbeni predpisi predpisov Skupnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 12. 7. 2024Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba II U 121/2021-71Upravno sodišče RS · 2024

    Stranka lahko ves čas do odločitve sodišča prve stopnje svojo tožbeno zahtevo spremeni, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je zahtevala že v tožbi. Tako lahko spremeni svojo tožbeno zahtevo tudi v ugotovitveno tožbo, saj s tem ne zahteva več, kot se zahteva z izpodbojno tožbo. Špediter ni lastnik blaga, ki se prevaža, in posledično z njim ne more razpolagati kot lastnik. Lastnik blaga je naročitelj blaga oziroma uvoznik, v konkretnem primeru tožeča stranka in kot tak odgovoren za pošiljko tudi, če je s špedicijsko pogodbo za izvajanje posameznih nalog v zvezi s transportom preko meje Evropske unije pooblastil špediterja. Po obrazloženem sodišče ne pritrjuje tožeči stranki o kršitvi pravil postopka, ker špediter ni bil zaslišan, niti v zvezi s tem, da tožeča stranka ni pasivno legitimirana za izdajo predmetne odločbe, ker da bi ta morala glasiti na inšpekcijskega zavezanca.

  • UPRS sodba I U 596/2013Upravno sodišče RS · 2014

    V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je prvostopenjski organ tožniku utemeljeno naložil, da mora v mesnici za živila živalskega izvora zagotoviti sledljivost v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije. Ob nadzoru sledljivosti je bilo v mesnici ugotovljeno, da so bila v hladilni vitrini živila živalskega izvora, za katera ni bila zagotovljena sledljivost, saj na njih ni bilo nobenih oznak. Navedeno izhaja iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ki izhaja iz zapisnika, je izpodbijana odločitev po presoji sodišča pravilna.

← 1. člen3. člen →
· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 10. 12. 2025
Sodna praksa 2Sklici 2EU 20
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 11. 4. 2018 · trenutno
  2. 24. 12. 2005 – 10. 4. 2018

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 2 · EU 20Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo
5. člen ZVMS100. člen ZVMS

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 7. 2024
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • UPRS Sodba II U 121/2021-71
    Upravno sodišče RS · 12. 7. 2024

    Stranka lahko ves čas do odločitve sodišča prve stopnje svojo tožbeno zahtevo spremeni, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je zahtevala že v tožbi. Tako lahko spremeni svojo tožbeno zahtevo tudi v ugotovitveno tožbo, saj s tem ne zahteva več, kot se zahteva z izpodbojno tožbo. Špediter ni lastnik blaga, ki se prevaža, in posledično z njim ne more razpolagati kot lastnik. Lastnik blaga je naročitelj blaga oziroma uvoznik, v konkretnem primeru tožeča stranka in kot tak odgovoren za pošiljko tudi, če je s špedicijsko pogodbo za izvajanje posameznih nalog v zvezi s transportom preko meje Evropske unije pooblastil špediterja. Po obrazloženem sodišče ne pritrjuje tožeči stranki o kršitvi pravil postopka, ker špediter ni bil zaslišan, niti v zvezi s tem, da tožeča stranka ni pasivno legitimirana za izdajo predmetne odločbe, ker da bi ta morala glasiti na inšpekcijskega zavezanca.

  • UPRS sodba I U 596/2013
    Upravno sodišče RS · 8. 4. 2014besedilo 2005–2018

    V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je prvostopenjski organ tožniku utemeljeno naložil, da mora v mesnici za živila živalskega izvora zagotoviti sledljivost v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije. Ob nadzoru sledljivosti je bilo v mesnici ugotovljeno, da so bila v hladilni vitrini živila živalskega izvora, za katera ni bila zagotovljena sledljivost, saj na njih ni bilo nobenih oznak. Navedeno izhaja iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ki izhaja iz zapisnika, je izpodbijana odločitev po presoji sodišča pravilna.