Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Maks-2/04 za proizvodnjo pijač

(1)Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije podeli koncesijo za odvzem podzemne vode iz vrtine Maks-2/04 (v nadaljnjem besedilu: vodni vir) z naslednjimi parametri: objekt kraj občina k.o. Y X Z Q  (l/s) letni odvzem (m3/leto) Vrtina MAKS-2/04 Fara, Vas, Potok in Jakšiči Kostel Fara 491025,4 37667,8 271,41 10 250.000 *Q = največji dovoljeni trenutni odvzem v litrih na sekundo.

(2)Vodno telo podzemne vode, iz katerega se na podlagi koncesije po tej uredbi lahko odvzema podzemna voda, je vodno telo podzemne vode z območjem na površini zemlje, prikazanim v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: območje koncesije).

(1)Koncesija iz prejšnjega člena se podeli imetniku pravice za raziskovanje podzemnih voda na območju koncesije brez javnega razpisa.

(2)Imetnik pravice za raziskovanje podzemnih voda iz prejšnjega odstavka pridobi koncesijo za odvzem podzemne vode za proizvodnjo pijač, in sicer za stekleničenje naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode ter proizvodnjo brezalkoholnih pijač, če:

-       je tehnično usposobljen in opremljen za proizvodnjo pijač,

-       zagotovi, da instalirani pretok vode skozi naprave za rabo podzemne vode ne presega največjega odvzema, določenega v tabeli iz prejšnjega člena, in

-       zagotovi tak režim odvzema podzemne vode, da letna količina odvzete podzemne vode in največji odvzem v litrih na sekundo ne presegata vrednosti iz tabele iz prejšnjega člena.

(3)Naravna mineralna voda, izvirska in namizna voda iz prejšnjega odstavka je voda v skladu s predpisom, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode.

(4)Če imetnik pravice za raziskovanje podzemnih voda na območju koncesije podzemne vode ne namerava izkoriščati ali če ne podpiše koncesijske pogodbe v roku iz odločbe o izboru koncesionarja, se koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira podeli na podlagi javnega razpisa.

(1)Koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira se podeli za stekleničenje naravne mineralne, izvirske in namizne vode ter proizvodnjo pijač za 30 let.

(2)Začetek izvajanja koncesije se šteje na dan podpisa koncesijske pogodbe.

(3)Oseba, ki je pridobila koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), mora poleg predpisanih pogojev zagotoviti tudi:

-       zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami rabe podzemne vode,

-       zavarovanje opreme, naprav in objektov za odvzem podzemne vode,

-       neprekinjeno merjenje količine odvzete podzemne vode,

-       spremljanje kakovosti vode v vodnem telesu podzemne vode,

-       ohranjanje količin in kakovosti ter naravne vloge vodnega vira,

-       ohranjanje biološke raznovrstnosti in varstva habitatov ter biološkega ravnotežja, če je to ogroženo zaradi izpusta podzemne vode v okolje,

-       vzpostavitev novega oziroma nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.

(4)Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionar mora izvajati monitoring odvzema podzemne vode.

(2)Monitoring odvzema podzemne vode obsega meritve obnavljanja vodnega vira ter kemijske sestave odvzete podzemne vode in mora izpolnjevati zahteve iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.

(3)Monitoring odvzema podzemne vode se izvaja po programu monitoringa, ki ga za vsako triletno obdobje pripravi koncesionar, potrdi pa ministrstvo, pristojno za okolje.

(4)Koncesionar mora vsako leto podati koncedentu poročilo o rezultatih monitoringa.

(5)Koncesionar mora posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje, v potrditev program monitoringa odvzema podzemne vode najkasneje do 1. julija zadnjega leta pred začetkom novega triletnega obdobja.

(6)Rok za oddajo programa monitoringa odvzema podzemne vode za prvo triletno obdobje v potrditev koncedentu se določi v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto odvzema podzemne vode posebej ves čas trajanja koncesije.

(2)Koncesionar krije tudi vse stroške povzročanja obremenitve okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in nadomestne stroške ureditve prostora, ki nastanejo zaradi odvzema ali rabe podzemne vode.

(1)Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna Občine Kostel, na območju katere je območje na površini zemlje iz priloge 1 te uredbe.

(2)Plačilo za koncesijo se med državo in Občino Kostel razdeli v razmerju 40: 60 v korist občine.

(3)Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občino iz prejšnjega odstavka je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalne gospodarske javne službe varstva okolja v občini v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.

(1)Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi podatkov o letni količini podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet kot pijačo, in podatkov o čistem prihodku od prodaje te pijače v letu, za katero se določa plačilo za koncesijo.

(2)Letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet, se določi v okviru monitoringa odvzema podzemne vode in se izraža v 1.000 litrih za vodo, ki je dana v promet kot naravna mineralna voda, izvirska voda, namizna voda ali brezalkoholna pijača..

(3)Plačilo za koncesijo se za posamezno koledarsko leto za podzemno vodo, ki se daje v promet kot naravna mineralna voda, izvirska voda, namizna voda in brezalkoholna pijača, izračuna na naslednji način: Vpl. = 0,01 x Pčisti-prihodek + Vkoncesija x (2,66 x Qnaravna + 2 x Qnamizna + Qpijač) kjer so:

-       V pl. plačilo za koncesijo za podzemno vodo, ki se daje v promet kot naravna mineralna voda, namizna voda in brezalkoholna pijača, izraženo v eurih,

-       P čisti-prihodek čisti letni prihodek od prodaje naravne mineralne vode, izvirske vode, namizne vode in brezalkoholnih pijač, ki je izkazan v izkazu poslovnega izida proizvajalca pijač za leto, za katero se določa plačilo za koncesijo, izražen v eurih,

-       Q naravna letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet kot naravno mineralno vodo in izvirsko vodo v letu, za katerega se določa plačilo za koncesijo, izražena v 1.000 litrih,

-       Q namizna letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet kot namizno vodo v letu, za katerega se določa plačilo za koncesijo, izražena v 1.000 litrih,

-       Q pijač letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet kot brezalkoholno pijačo v letu, za katerega se določa plačilo za koncesijo, izražena v 1.000 litrih,

-       V koncesija višina plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode, izražena v eurih in izračunana na naslednji način: kjer so:

-       P vodno-povračilo vsota vseh plačil vodnega povračila, odmerjenega izvajalcem lokalnih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje vodnih povračil, izražena v eurih,

-       Q 1 letna količina vse odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet v brezalkoholnih pijačah, izražena v 1.000 litrih,

-       Q 2 letna količina vse odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot izvirska voda, namizna voda ali v pivu, izražena v 1.000 litrih,

-       Q 3 letna količina vse odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot naravna mineralna voda, izražena v 1.000 litrih, pri čemer so vrednosti za P vodno-povračilo, Q 1, Q 2 in Q 3 izračunane iz podatkov o odmeri vodnih povračil in proizvodnji pijač v letu, ki je dve leti pred obračunskim letom plačila za koncesijo.

Višino plačila za koncesijo V koncesija iz prejšnjega člena določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.

(2)Koncesionar mora za koncesijsko dejavnost voditi ločeno računovodstvo, na podlagi katerega se opravlja nadzor z namenom preprečevanja s skupnim trgom nezdružljive državne pomoči oziroma nedopustnega subvencioniranja morebitnih njegovih drugih dejavnosti.

Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun v tridesetih dneh po prenehanju odvzema podzemne vode.

Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.

(1)Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.

(2)Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.

(3)Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.

(4)Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.

Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe višine plačila za koncesijo V koncesija iz 7. člena te uredbe.

Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, ali je posredoval napačne podatke, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi podzemne vode iz svojih evidenc o rabi vode.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode. Priloga 1: Območje koncesije Priloga 2: Program monitoringa za izkoriščanje mineralnih vod Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Maks-2/04 za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 66/05) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

Ne glede na določbe 7. člena te uredbe je plačilo za koncesijo za leto 2005 enako 20%, za leto 2006 enako 40% in za leto 2007 enako 80% plačila za koncesijo, izračunanega na način iz 7. člena te uredbe.

(1)Ne glede na rok podpisa koncesijske pogodbe mora koncesionar začeti s plačevanjem za koncesijo za podzemno vodo, ki je dana v promet kot izvirska voda, namizna voda in brezalkoholna pijača, z dnem začetka preskusnega obratovanja naprav za stekleničenje podzemne vode pod pogoji in na način iz te uredbe.

(2)Ne glede na 13. člen te uredbe določi višino akontacije plačila za koncesijo v letu preskusnega obratovanja naprav za stekleničenje podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: preskusno leto) agencija na podlagi podatkov o načrtovani količini podzemne vode, ki jo bo dal koncesionar v tem letu v promet.

(3)Podatke iz prejšnjega odstavka mora koncesionar posredovati agenciji najkasneje šest mesecev pred začetkom preskusnega obratovanja naprav za stekleničenje podzemne vode.

(4)Če agenciji podatki iz drugega odstavka tega člena niso posredovani v roku iz prejšnjega odstavka, se za višino akontacije plačila za koncesijo v preskusnem letu uporabijo podatki o največjem dovoljenem odvzemu vode iz 1. člena te uredbe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah Uredbe o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Maks-2/04 za proizvodnjo pijač (Uradni list RS, št. 122/07) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 6. člen Koncesionar mora začeti s plačevanjem za koncesijo za podzemno vodo, ki je dana v promet kot naravna mineralna voda v skladu s to uredbo z dnem sklenitve aneksa h koncesijski pogodbi. 7. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.