Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (uradno prečiščeno besedilo) (ZPOOSRP-UPB1)

(1)Ta zakon določa oblike in način izvajanja pomoči Republike Slovenije pri ukrepih popotresne obnove objektov in spodbujanja razvoja na območju, ki ga je prizadel potres s prvim sunkom dne 12. aprila 1998, z epicentrom v naselju Lepena (v nadaljnjem besedilu: ukrepi popotresne obnove).

(2)Ukrepi popotresne obnove obsegajo: 1. dodeljevanje sredstev proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sredstva državne pomoči), namenjenih popotresni obnovi objektov in zagotavljanje njihove namenske uporabe, 2. dodeljevanje stanovanjskih posojil iz sredstev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sredstva stanovanjskega posojila), namenjenih popotresni obnovi objektov in zagotavljanje njihove namenske uporabe in izgradnjo varovanih stanovanj v lasti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, 3. organizacijo nalog, ki se nanašajo na popotresno obnovo objektov, ki ležijo na območju potresa in vzpostavitev normalnega stanja za bivanje in delo s potresom prizadetih prebivalcev (v nadaljnjem besedilu: organizacija nalog popotresne obnove), 4. razvojno pomoč za obnovo in spodbujanje gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja območij občin Bovec, Kobarid in Tolmin, 5. dajanje državnih poroštev za najeta posojila za potrebe financiranja in kreditiranja razvojnih projektov v Posočju v okviru vsakoletno proračunsko zagotovljenih sredstev za ta namen.

(1)Določbe tega zakona se uporabljajo le za območje, ki ga je prizadel potres, naveden v prejšnjem členu (v nadaljnjem besedilu: območje popotresne obnove).

(2)Območje popotresne obnove so območja naselij oziroma njihovih delov, ki ležijo v občinah Bohinj, Bled, Bovec, Cerkno, Gorenja vas-Poljane, Idrija, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Logatec, Naklo, Radovljica, Škofja Loka, Tolmin, Železniki in Žiri in v katerih so pristojne komisije, ki so jih te občine ustanovile v skladu s predpisi, do uveljavitve tega zakona pripravile poročilo o oceni neposredne škode in oceno potrebnih sredstev za odpravo posledic potresa na objektih.

(3)Območja popotresne obnove so razvidna v "Poročilu o oceni neposredne škode in potrebnih sredstev za odpravo posledic potresa" (v nadaljnjem besedilu: poročilo o škodi), ki ga na podlagi poročil občinskih komisij o škodi zaradi posledic potresa in poročil državnih organov pripravi Ministrstvo za okolje in prostor in ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Poročilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Popotresna obnova objektov po tem zakonu pomeni: 1. rekonstrukcijo s potresom poškodovanih objektov ali njihovih delov, ki so kot primerni za rekonstrukcijo opredeljeni v poročilu o škodi (v nadaljnjem besedilu: rekonstrukcija objektov), 2. odstranitev s potresom poškodovanih oziroma uničenih objektov ali njihovih delov, ki so v poročilu o škodi opredeljeni kot neprimerni za rekonstrukcijo ter zgraditev novih objektov oziroma njihovih delov na isti lokaciji, razen če to zaradi geoloških, gradbenotehničnih in drugih razlogov ni primerno (v nadaljnjem besedilu: nadomestitev objektov) in 3. zgraditev objektov infrastrukture gospodarskih in drugih javnih služb v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin, ki so izrazito deficitarne (v nadaljnjem besedilu: gradnja v javno korist).

(2)Za popotresno obnovo objektov po tem zakonu se ne glede na določbe tretjega odstavka prejšnjega člena štejejo tudi tisti objekti ali njihovi deli, ki so v "Poročilu o oceni neposredne škode in potrebnih sredstev za odpravo posledic plazu Stože pod Mangrtom" (v nadaljnjem besedilu: dodatno poročilo o škodi), ki ga pripravi ministrstvo in sprejme vlada, opredeljeni kot uničeni ali poškodovani zaradi posledic navedenega plazu in objekti, ki jih je treba zaradi ogroženosti ali posegov pri sanaciji posledic tega plazu odstraniti ali rekonstruirati.

(3)Ne glede na določbe 1. točke prvega odstavka tega člena se za rekonstrukcijo objektov šteje tudi rekonstrukcija vseh večnadstropnih stanovanjskih objektov z območja popotresne obnove, ki so v poročilu o škodi označeni kot primerni za rekonstrukcijo, ki stojijo na seizmičnih območjih, na katerih je v skladu s potresnimi predpisi največja pričakovana intenziteta VIII. ali IX. stopnje, z namenom, da se z ojačitvami konstrukcije teh objektov zagotovi predpisana potresna varnost.

(4)Ne glede na določbe 2. točke prvega odstavka tega člena odstranitev objekta, ki je v poročilu o škodi ali v dodatnem poročilu o škodi opredeljen kot neprimeren za rekonstrukcijo, ni potrebna, če se v postopkih izdaje dovoljenja za poseg v prostor ugotovi, da ga je mogoče rekonstruirati oziroma je obnova nujna zaradi ohranjanja kulturne dediščine.

(5)Če je uničen ali poškodovan objekt vključen v dodatno poročilo o škodi, se ne glede na določbe 14. člena tega zakona za obnovljen objekt šteje objekt, v katerem so stanovanjski prostori tudi končno obdelani, pri čemer se v končno obdelavo šteje izvedba hidroizolacije v kopalnici, izdelava podložnih estrihov in toplotna izolacija pod tlaki, obzidava kadi in končna obdelava sten, stropov in tlakov v stanovanjskih prostorih, katerih površina je enaka standardni površini iz drugega odstavka navedenega člena.

(6)Če se popotresna obnova objekta nanaša na uničen oziroma poškodovan objekt, ki ga opredeljuje dodatno poročilo o škodi: – se sredstva državne pomoči in ugodni stanovanjski kredit za stanovanjski objekt dodelijo osebi zasebnega prava na način, kot to velja za stanovanjski objekt v lasti osebe iz 2. točke tretjega odstavka 13. člena tega zakona tudi, če v njem lastnik ali njegovi družinski člani niso imeli stalnega bivališča, – se sredstva državne pomoči dodelijo upravičencu tudi za zagotovitev nadomestnega stavbnega zemljišča, če gre za objekt, ki ga je treba zaradi ogroženosti ali posegov pri sanaciji posledic plazu odstraniti, in če upravičenec obstoječe stavbno zemljišče brezplačno preda državi v last, – se sredstva za izvedbo del v zvezi s komunalnim opremljanjem nadomestnih stavbnih zemljišč dodelijo občini pod pogoji, ki po določbah tega zakona veljajo za gradnjo v javno korist.

(7)Ne glede na določbe prvega odstavka 21. člena tega zakona sredstva državne pomoči upravičenec iz prejšnjega odstavka pridobi oziroma se mu dodelijo, če vlogo za pomoč pri popotresni obnovi objektov predloži ministrstvu najpozneje do 30. aprila 2002.

(1)Če je v poročilu o škodi, ki ga sprejme vlada, glede posledic novega potresa na območju popotresne obnove, ki je nastal v času izvajanja popotresne obnove po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: novi potres), vključen tudi objekt ali njegov del, ki je bil že vključen v poročilo o škodi iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona, na katerem je popotresna obnova v teku ali se je ta že zaključila, se sredstva državne pomoči za povečan obseg popotresne obnove na tem objektu ali ponovno popotresno obnovo takega objekta ali njegovega dela dodelijo v skladu z določbami tega zakona.

(2)Ne glede na določbe tega zakona v zvezi z obsegom popotresne obnove posameznega objekta vključuje povečan obseg popotresne obnove ali ponovna popotresna obnova stanovanjskega objekta iz prejšnjega odstavka tudi obnovo talnih in stenskih oblog, stavbnega pohištva ter električnih, vodovodnih, ogrevalnih in kanalizacijskih inštalacij.

(3)Ne glede na določbe tega zakona o izračunu višine sredstev državne pomoči, dodeljene za popotresno obnovo posameznega objekta ali njegovega dela, se za povečan obseg popotresne obnove ali ponovno popotresno obnovo objekta ali njegovega dela zaradi posledic novega potresa dodelijo sredstva državne pomoči v višini, ki je skupaj z zneskom izplačane zavarovalnine za škodo zaradi novega potresa, zmanjšanim za polovični znesek vplačanih premij, enaka stroškom povečanega obsega popotresne obnove oziroma stroškom ponovne popotresne obnove.

(4)Če se zaradi posledic novega potresa izkaže potreba po gradnji varovanih stanovanj, se iz sredstev državne pomoči, namenjenih za odpravo posledic novega potresa, za te namene dokapitalizira Stanovanjski sklad Republike Slovenije.

(5)Za popotresno obnovo v teku iz prvega odstavka tega člena se šteje popotresna obnova objekta ali dela objekta, za katero so bila odobrena sredstva državne pomoči pred nastankom novega potresa.

Predloge ukrepov razvojne pomoči občinam Bovec, Kobarid in Tolmin usklajuje na predlog teh občin Svet za strukturno politiko, ustanovljen v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje skladnega regionalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: svet).

(1)Višina sredstev proračuna Republike Slovenije za izvajanje ukrepov popotresne obnove iz drugega odstavka 1. člena tega zakona se za proračunski leti 1998 in 1999 določi s tem zakonom, za naslednja proračunska leta pa s proračunom Republike Slovenije za posamezno proračunsko leto v okviru Ministrstva za finance.

(2)V proračunu Republike Slovenije se za izvajanje ukrepov popotresne obnove v letu 1998 zagotovijo sredstva v višini 5.000,000.000 tolarjev, v letu 1999 pa sredstva v višini 4.000,000.000 tolarjev.

(3)Višino sredstev, namenjenih posamezni obliki izvajanja ukrepov popotresne obnove iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, določi vlada na podlagi celovitega programa popotresne obnove.

(4)Celovit program popotresne obnove pripravi ministrstvo. Program sprejme vlada.

(5)Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena, se v državnih proračunih Republike Slovenije na proračunski postavki organa, pristojnega za regionalni razvoj, zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov razvojne pomoči iz 4. točke drugega odstavka 1. člena tega zakona v višini: – 400,000.000 tolarjev letno za leta 2002, 2003 in 2004, – 550,000.000 tolarjev v letu 2005, – 500,000.000 tolarjev v letu 2006, – 400,000.000 tolarjev letno za leti 2007 in 2008, – 300,000.000 tolarjev letno za leta 2009, 2010 in 2011 ter – 200,000.000 tolarjev letno v letih 2012 in 2013.

(6)Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena se v državnih proračunih Republike Slovenije na proračunski postavki organa, pristojnega za promet, zagotovijo sredstva za izvajanje investicijskega vzdrževanja in za gradnjo državnih cest na odsekih državnih cest: – R1-206/1027 Kranjska Gora-Vršič, – R1-206/1028 Vršič-Trenta, – R1-206/1029 Trenta-Bovec, – R1-203/1002 Predel-Bovec, – R1-203/1003 Bovec-Žaga, – R1-203/1004 Žaga- Kobarid, – G2-102/1039 Most na Soči-Bača, – G2-102/1038 Bača-Dolenja Trebuša in – G2-102/1037 Dolenja Trebuša-Želin v višini 2.200,000.000 tolarjev letno za leta 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.

(1)Domače ali tuje fizične ali pravne osebe lahko namenijo denarne donacije Republiki Sloveniji za popotresno obnovo. Donacije so prihodek proračuna Republike Slovenije.

(2)Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Slovenska razvojna družba in Sklad za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja lahko za izvajanje ukrepov po tem zakonu v svojem imenu in za svoj račun najamejo kredit pri tuji pravni osebi. K vlogi za pridobitev kredita je treba pridobiti soglasje vlade.

(3)Za denarne donacije, namenjeni popotresni obnovi iz prvega odstavka tega člena, vlada v programu popotresne obnove iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona določi merila za dodeljevanje donacij upravičencem do državne pomoči za odpravo posledic novega potresa, pri čemer upošteva, da se donacije prednostno namenjajo družinam s šolajočimi se otroci in socialno ogroženim upravičencem.

(1)Prihodki, določeni v prvem odstavku 7. člena tega zakona, so namenski prihodki skladno z določili 43. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000, 70/01, 30/02 in 56/02 – ZJU, v nadaljnjem besedilu: ZJF) in se vplačujejo na podračun Izvrševanje proračuna RS, odprt pri Upravi za javna plačila (UJP).

(2)Sredstva iz prejšnjega odstavka se v skladu z 48. členom ZJF mesečno izločajo v rezerve Republike Slovenije.

(1)Izplačila sredstev rezerv po tem zakonu se realizirajo ob upoštevanju predpisov, ki urejajo področje financiranja javne porabe tako, da se poleg namenov v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, sredstva namenijo tudi za razvojno pomoč pri popotresni obnovi Posočja.

(2)Izplačila sredstev rezerv opravlja Ministrstvo za finance na podlagi dokumentacije, ki jo predložijo uporabniki proračuna, v katerih pristojnost spadajo posamezni programi po tem zakonu.

(3)Vlada poroča o realiziranih prihodkih in o izplačilih sredstev Državnemu zboru Republike Slovenije za vsako proračunsko leto najkasneje tri mesece po izteku proračunskega leta.

(1)Sredstva proračuna Republike Slovenije za popotresno obnovo se dodelijo za: 1. popotresno obnovo objektov, 2. dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, 3. izvajanje nalog državne tehnične pomoči, 4. financiranje ukrepov razvojne pomoči v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin, 5. dokapitalizacijo Slovenske razvojne družbe, Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva in Sklada za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja za potrebe financiranja in kreditiranja razvojnih programov v Posočju, ki jih sprejme vlada in 6. refundacijo stroškov, ki jih zaradi začasne preselitve nosijo v potresu prizadeti prebivalci v zvezi s koriščenjem začasnih stanovanj oziroma drugih začasnih objektov (stroški najemnine in stroški, ki nastanejo zaradi uporabe pitne vode, elektrike, ogrevanja, odvoza smeti in drugi stroški komunalne oskrbe ter povečani stroški prevoza na delo in z dela) in sicer za čas, dokler se ne vselijo v njihove obnovljene oziroma nadomeščene objekte.

(2)Sredstva proračuna Republike Slovenije za popotresno obnovo objektov so sredstva za obnovo: 1. stanovanjskih objektov, v katerih so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem v njih, 2. stanovanjskih objektov ter pripadajočih kmetijskih gospodarskih objektov, gozdnih cest in objektov za zajem vode kmetij, na katerih so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem na njih, 3. objektov, v katerih so se na dan potresa izvajale dejavnosti, 4. objektov v lasti države ter lokalnih skupnosti v sorazmernem delu, ki je potreben za obnovo in 5. objektov iz prejšnjih točk, če gre za odpravo posledic novega zemeljskega plazu, ki je nastal zaradi potresa ali če gre za obstoječi plaz, ki se je zaradi potresa ponovno aktiviral.

(3)Sredstva proračuna Republike Slovenije za dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije so sredstva za dodelitev stanovanjskih posojil pod pogoji tega zakona ter zagotavljanje sredstev za izgradnjo varovanih stanovanj za starejše osebe.

(4)Sredstva proračuna Republike Slovenije za izvajanje nalog državne tehnične pomoči so sredstva za izvajanje nalog Državne tehnične pisarne, za pripravo ureditvenih načrtov obnove ter za izdelavo projektne dokumentacije popotresne obnove objektov.

(5)Sredstva financiranja ukrepov razvojne pomoči v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin so namenjena izvedbi: 1. posebnega programa javnih del in drugih oblik aktivne politike zaposlovanja, 2. razvojnim programom na področju gospodarstva, malega gospodarstva, obrti, turizma, in kmetijstva, 3. programom ohranjanja poseljenosti in 4. programom razvoja lokalnih in državnih gospodarskih javnih služb.

(1)Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, lahko sredstva državne pomoči za popotresno obnovo objektov pridobi državni organ oziroma se jih lahko dodeli občini.

(2)Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, se lahko sredstva državne pomoči dodelijo tudi osebi zasebnega prava za popotresno obnovo objektov, ki so v njeni lasti.

(3)Sredstva državne pomoči posamezni državni organ lahko pridobi oziroma se mu lahko dodelijo, če njegov program popotresne obnove objektov iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona preseže s tem zakonom določene višine njegovih rednih proračunskih sredstev za te namene.

(4)Državni organi, občine in osebe zasebnega prava iz prejšnjih odstavkov tega člena (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) lahko pridobijo oziroma se jim dodelijo sredstva državne pomoči le v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, predvidenih za sredstva državne pomoči.

(5)Sredstva državne pomoči se tudi ne smejo uporabiti za povrnitev negmotne škode ali izgubljenega dobička. Sredstva državne pomoči pa se lahko uporabijo za poslovno škodo, nastalo pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in kmečkim gospodarstvom zaradi novega potresa iz 3.a člena tega zakona, če so na dan ponovnega potresa opravljali gospodarsko dejavnost v poškodovanih ali uničenih poslovnih prostorih. Sredstva državne pomoči se lahko v primerih iz prejšnjega stavka uporabijo tudi za ohranitev obstoječih delovnih mest pri nosilcih dejavnosti, ker začasno ne morejo opravljati dejavnosti zaradi posledic ponovnega potresa in so zato ta delovna mesta neposredno ogrožena.

(6)Sredstva državne pomoči se po tem zakonu ne uporabljajo za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje, intervencije in druge ukrepe po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(7)Sredstva državne pomoči se dajejo brez obveznosti vračanja in se ne vštevajo v davčno osnovo upravičencev do sredstev po tem zakonu.

(1)Pri dodeljevanju sredstev državne pomoči in nadzoru nad njihovo uporabo lahko uporabljajo pristojni državni organi in organi občin podatke o pravnih osebah, ki jih v okviru predpisanih evidenc vodijo državni organi in občinski organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi.

(2)Za dodeljevanje sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava in v zvezi z nadzorom nad njihovo uporabo se lahko o posamezniku, ki je lastnik objekta ali ima pravico do uporabe tega objekta, uporabijo osebni podatki in vzpostavi zbirka, ki jo upravlja ministrstvo.

(3)Zbirka iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: 1. ime in priimek oziroma podatke iz poslovnega registra, če gre za poslovni subjekt, 2. naslov stalnega ali začasnega prebivališča fizične osebe ali sedež poslovnega subjekta, 3. podatke o zaposlitvi za fizične osebe in 4. podatke iz zemljiške knjige o lastništvu objektov, pri čemer se za prijavljene škode na objektih uvede tudi obvezna geokoda, ki jo zagotovi geodetska služba.

(4)Podatke iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka so dolžni posredovati posamezniki, ki vložijo zahtevo za pomoč iz sredstev državne pomoči. Podatki iz zbirke se hranijo trideset let po dodelitvi sredstev upravičencem, po izteku tega roka pa se izbrišejo.

(5)Pri pridobivanju podatkov iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo uporablja in pridobiva tudi podatke iz centralnega registra prebivalstva in identifikatorje iz poslovnega registra.

(1)Za popotresno obnovo objektov v lasti države lahko državni organ pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 30% vseh sredstev, ki so mu bila potrjena glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi v njegovem programu popotresne obnove objektov iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona.

(2)Za popotresno obnovo objektov v lasti občine lahko občina pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 60% vseh sredstev, ki so ji bila potrjena glede na oceno škode iz poročila o škodi v njenem programu popotresne obnove objektov iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona. Ne glede na to lahko občina pridobi iz sredstev državne pomoči vsa sredstva, ki so ji bila glede na oceno škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov iz 22. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: program popotresne obnove objektov), če gre: 1. za stanovanjske objekte, v katerih so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem, 2. za rekonstrukcijo ali nadomestitev objektov infrastrukture in 3. za gradnjo objektov v javno korist iz 3. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona.

(3)Za popotresno obnovo objekta v lasti oseb zasebnega prava lahko oseba zasebnega prava, kateri so bila glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena sredstva državne pomoči v programu popotresne obnove objektov, pridobi največ: 1. do 60% vseh sredstev, če gre za objekt v katerem je lastnik objekta izvajal svojo dejavnost, 2. do 80% vseh sredstev, če gre za stanovanjski objekt, v katerem je imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik objekta ali njegov družinski član, 3. do 80% vseh sredstev, če gre za stanovanjski objekt in pripadajoče kmetijske gospodarske objekte, gozdne ceste in objekte za zajem vode kmetije na gričevnato-hribovitem območju in je na kmetiji imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik kmetije ali njegov družinski član, 4. do višine 80% sredstev, če gre za stanovanjski objekt in pripadajoče kmetijske gospodarske objekte, gozdne ceste in objekte za zajem vode kmetije na gorsko-višinskem območju in je na kmetiji imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik kmetije ali njegov družinski član, 5. do 90% vseh sredstev, če gre za stanovanjski objekt in pripadajoče kmetijske gospodarske objekte, gozdne ceste in objekte za zajem vode kmetije na območju Triglavskega narodnega parka in je na kmetiji imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik kmetije ali njegov družinski član, 6. do 50% vseh sredstev če gre za lastnike, ki so imeli na dan potresa stalno prebivališče na območju popotresne obnove in ki želijo v potresu poškodovane objekte obnoviti za izvajanje gospodarske dejavnosti ne glede na to, ali je v objektu na dan potresa prebivala oseba s stalnim prebivališčem v objektu, 7. nosilci dejavnosti, ki so na dan potresa izvajali dejavnost v najetih prostorih in nameravajo nadaljevati izvajanje gospodarske dejavnosti v drugem objektu na območju iste občine, lahko pridobijo za obnovo tega objekta sredstva državne pomoči, katerih višina pa ne sme presegati 30% sredstev, ki so bila za odpravo posledic potresa glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov lastniku poškodovanega objekta, pri katerem so bili najemniki na dan potresa, 8. najemniki stanovanj s stalnim bivališčem na območju, ki ga je prizadel potres, lahko pridobijo sredstva državne pomoči največ do 40% vseh sredstev, ki so bila za odpravo posledic potresa na objektu glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov v zasebni lasti, 20% pa ostane lastniku objekta, kateremu ni več v interesu, da bi podaljšal najemni odnos.

(4)Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta ali stanovanjskega objekta kmetije v lasti osebe zasebnega prava, v katerem so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem v tem objektu, vendar lastnik objektov ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko lastnik pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 40% sredstev, ki so mu bila glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov.

(5)Za popotresno obnovo objekta, ki je bil na dan potresa dan v najem za izvajanje dejavnosti drugi osebi, lahko lastnik pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 30% sredstev, ki so mu bila za odpravo posledic potresa na objektu glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov.

(6)Za popotresno obnovo planine na aktivnih pašnih planinah pridobi lastnik 90% sredstev, ki so bila za popotresno obnovo planine potrjena v programu popotresne obnove objektov.

(7)Območja občin so glede na omejene možnosti za kmetijstvo razvrščena v gričevnato-hribovito ali v gorsko-višinsko območje na podlagi kriterijev določenih v predpisih, ki urejajo področje kmetijskih zemljišč.

(8)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena lahko za popotresno obnovo objekta, ki je bil na dan potresa zavarovan kot kulturni spomenik skladno s predpisi, ki urejajo področje kulturne dediščine, lastnik tega objekta pridobi iz sredstev državne pomoči vsa sredstva, ki so mu bila za popotresno obnovo objekta glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove Ministrstva za kulturno. Lastnik objekta pridobi iz sredstev državne pomoči vsa sredstva za popotresno obnovo tudi, če gre za objekt, za katerega je bilo pred potresom potrjeno, da ima etnološko in stavbno vrednost, pomembno za ohranitev krajinske identitete, pa zaradi formalnih razlogov še ni bil dokončan postopek razglasitve za kulturni spomenik.

(9)Za več objektov iz prejšnjih odstavkov, ki so v lasti iste osebe zasebnega prava, se določa višina sredstev državne pomoči ter vodi postopek dodeljevanja državne pomoči za vsako popotresno obnovo objekta posebej.

(10)Za stanovanjski objekt iz 2. točke tretjega odstavka tega člena, se šteje tudi objekt, v katerem je na dan potresa prebival lastnik, vendar ni imel stalnega prebivališča v tem objektu, imel pa je stalno prebivališče v občini, v kateri je objekt, ali v sosednji občini, če je le-ta na območju popotresne obnove. Pri izračunu sredstev državne pomoči, ki po določbah tega zakona pripadajo lastniku iz prejšnjega stavka, se upošteva, kot da je imel lastnik na dan potresa stalno prebivališče v tem objektu.

(1)Za popotresno obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz prejšnjega člena se določi višina državne pomoči na podlagi: 1. ocene neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi in 2. višine sredstev za popotresno obnovo objekta, ki je potrjena v programu popotresne obnove objektov.

(2)Če višina sredstev za obnovo objekta, ki je potrjena v programu popotresne obnove objektov, ne presega za več kot 40% ocene neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi, se višino sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objekta v lasti oseb zasebnega prava določi na podlagi izračuna: S-državna pomoč = A x (P2/P1) x S-projekt, kjer je: S-državna pomoč – višina sredstev državne pomoči, A enako 0,3, če gre za objekt iz 2., 3., 4. in 5. točke tretjega odstavka ter za objekt iz petega odstavka prejšnjega člena, A enako 0,4, če gre za objekt iz četrtega odstavka prejšnjega člena, A enako 0,6, če gre za objekt iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena S-projekt – sredstva, ki so za obnovo objekta potrjena v programu popotresne obnove objektov, pri čemer se za obnovljen objekt šteje objekt s saniranimi ali izdelanimi temelji, nosilnimi stenami in drugimi nosilnimi konstrukcijami oziroma elementi, vključno z ostrešjem in strešno kritino ter dimniki, izolacijo proti vlagi in toplotno zaščito, betonskimi tlaki kot podlago za finalno izvedbo tlakov, predelnimi stenami, notranjimi in zunanjimi ometi, vodovodno in električno inštalacijo brez končne opreme ter vgrajenim stavbnim pohištvom, P1 – neto površina objekta po popotresni obnovi in P2 – neto površina objekta pred popotresno obnovo, če ne gre za stanovanjski objekt. Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta je P2 standardna neto površina stanovanjskega objekta, ki se izračuna na podlagi števila oseb s stalnim bivališčem na dan potresa v objektu in naslednjih meril: 1) za eno ali dve osebi s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 90 m2; 2) za tri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 115 m2; 3) za štiri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 120 m2; 4) za pet oseb s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 135 m2.

(3)Če je višina sredstev obnove objekta, ki so potrjena v programu popotresne obnove objektov, za več kot 40% večja od ocene neposredne škode zaradi posledic potresa iz poročila o škodi, se višina sredstev državne pomoči določi na podlagi izračuna: S-državna pomoč = A x (P2/P1) x (S-projekt + 1,4 x S-škoda)/2, kjer je: S-škoda – ocena neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi.

(4)Če višina sredstev za obnovo objekta, ki so potrjena v programu popotresne obnove objektov, presega za več kot dvakrat oceno neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi, je višina sredstev državne pomoči, ki jih lastnik objekta lahko pridobi, enaka: S-državna pomoč = A x (P2/P1) x 1,7 x S-škoda.

(5)Za več kot pet oseb s stalnim bivališčem v stanovanjskem objektu se k izračunu standardne neto stanovanjske površine P2 iz prejšnjih odstavkov doda za vsako nadaljnjo osebo s stalnim bivališčem v objektu po 8 m2 ne glede na število stanovanjskih enot v stanovanjskem objektu.

(6)Neto površina stanovanjskega, poslovnega ali kmetijskega gospodarskega objekta se izračuna na podlagi metodologije, ki so jo uporabljale občinske komisije za oceno škode zaradi posledic potresa in je sestavni del poročila o škodi.

(1)Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta v lasti osebe zasebnega prava iz 2. točke tretjega odstavka 13. člena tega zakona se višina sredstev državne pomoči določi na podlagi: 1. izračuna višine sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz 14. člena ter 2. izračuna dodatnih sredstev državne pomoči zaradi socialnega položaja lastnika ter tistih njegovih družinskih članov in oseb, s katerimi lastnik živi v skupnem gospodinjstvu in so na dan potresa imele stalno prebivališče v stanovanjskem objektu.

(2)Lastnik stanovanjskega objekta iz 2. točke tretjega odstavka 13. člena tega zakona pridobi dodatna sredstva državne pomoči v višini sredstev državne pomoči iz 14. člena tega zakona, če vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki so imeli stalno prebivališče na dan potresa v objektu, v letu 1997 ni presegala dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov. Mesečni družinski dohodek iz prejšnjega stavka znaša: 1. za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% povprečne zajamčene plače, 2. za otroke od 7. do dopolnjenega 14. leta starosti 34% povprečne zajamčene plače, 3. za otroke od 15. leta do zaključka šolanja 42% povprečne zajamčene plače, 4. za odrasle osebe 52% zajamčene plače, določene za zadnje trimesečje leta 1997 in 5. za invalidne osebe s priznano najmanj 70% telesno okvaro 100% zajamčene plače, določene za zadnje trimesečje leta 1997.

(3)Če je vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov v letu 1997 presegala dvanajst mesečnih družinskih dohodkov iz prejšnjega odstavka, se višina dodatnih sredstev državne pomoči določi na podlagi izračuna: S dodatna državna pomoč = S državna pomoč x (10. D zajamčeni – D lastnika) / (6 x D zajamčeni) kjer je: S-dodatna državna pomoč – višina dodatnih sredstev državne pomoči, S-državna pomoč – višina sredstev državne pomoči iz 14. člena tega zakona, D-zajamčeni – vsota dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov iz prejšnjega odstavka, izračunanih na podlagi podatkov o starosti družinskih članov in zajamčene plače, določene za zadnje trimesečje leta 1997, D-lastnika – vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki so imeli stalno prebivališče na dan potresa v objektu, za leto 1997.

(4)Če je bila vsota skupnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki so imeli stalno prebivališče na dan potresa v objektu, v letu 1997 za več kot desetkrat večja od vsote dvanajstih mesečnih družinskih dohodkov, izračunanih na podlagi podatkov o starosti družinskih članov in zajamčene plače, izračunane kot povprečje zajamčenih plač v letu 1997, lastnik stanovanjskega objekta ni upravičen do dodatnih sredstev državne pomoči.

(5)Dodatna sredstva državne pomoči iz prejšnjih odstavkov tega člena se prištejejo sredstvom državne pomoči iz 14. člena tega zakona tako, da je celotna višina sredstev državne pomoči za odpravo posledic potresa na stanovanjskem objektu enaka: S-celotna državna pomoč = S-državna pomoč + S-dodatna državna pomoč, kjer je: S-celotna državna pomoč – celotna višina sredstev državne pomoči, namenjenih popotresni obnovi stanovanjskega objekta.

(1)Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta in pripadajočih gospodarskih kmetijskih objektov kmetije v lasti osebe zasebnega prava iz 3., 4. in 5. točke tretjega odstavka 13. člena tega zakona se višina sredstev državne pomoči določi na podlagi: 1. izračuna višine sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz 14. člena ter 2. izračuna dodatnih sredstev državne pomoči zaradi razvrstitve območja, kjer je kmetija, glede na omejene možnosti za kmetijstvo, v gričevnato-hribovito ali v gorsko-višinsko območje.

(2)Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta in pripadajočih kmetijskih gospodarskih objektov kmetije iz prejšnjega odstavka pridobi lastnik dodatna sredstva državne pomoči zaradi omejenih možnosti za kmetijstvo: 1. v višini sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objektov kmetije iz 14. člena tega zakona, če je kmetija na gričevnato- hribovitem območju in površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije presega 2,5 ha, 2. v višini 150% višine sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objektov kmetije iz 14. člena tega zakona, če je kmetija na gorsko-višinskem območju in površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije presega 2,5 ha in 3. v višini 200% višine sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objektov kmetije iz 14. člena tega zakona, če je kmetija na območju Triglavskega narodnega parka in površina obdelovalnih kmetijskih zemljišč kmetije presega 2,5 ha.

(3)Površina obdelovalnih kmetijskih površin iz prejšnjega odstavka se izračuna na podlagi naslednjih kriterijev: – 8 ha gozda ali – 5 ha gozdnih plantaž ali – 4 ha pašnikov ali – 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali – 1 ha njiv ali vrtov ali – 0,25 ha plantažnih sadovnjakov se šteje za 1 ha obdelovalnih kmetijskih površin.

(4)Če površina obdelovalnih kmetijskih površin kmetije iz prvega odstavka tega člena ne presega 2,5 ha, se višina dodatnih sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objektov na gričevnato-hribovitem območju določi na podlagi izračuna: S-dodatna državna pomoč = S-državna pomoč x (P-obdelovalna – 0,5) / 2, površina za kmetije na gorsko-višinskem območju na podlagi izračuna: S-dodatna državna pomoč = 1,5 x S-državna pomoč x (P-obdelovalna – 0,5) / 2, in za kmetije na območju Triglavskega narodnega parka na podlagi izračuna: S-dodatna državna pomoč = 2 x S-državna pomoč x (P-obdelovalna – 0,5) / 2, površina kjer je: S-dodatna državna pomoč – višina dodatnih sredstev državne pomoči, S-državna pomoč – višina sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objekta iz 14. člena tega zakona in P-obdelovalna površina – površina obdelovalnih kmetijskih površin izračunana na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka in izražena v ha.

(5)Če je površina obdelovalnih kmetijskih površin izračunana na podlagi kriterijev iz tretjega odstavka tega člena manjša od 0,5 ha, lastnik kmetije ne more pridobiti dodatnih sredstev državne pomoči zaradi razvrstitve v območje z omejenimi možnostmi za kmetijstvo.

(6)Lastnik kmetije iz prvega odstavka tega člena lahko pridobi tudi dodatna sredstva državne pomoči po socialnih kriterijih iz 15. člena tega zakona. Dodatna sredstva državne pomoči po socialnih kriterijih se prištejejo dodatnim sredstvom državne pomoči zaradi razvrstitve območja med območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo, izračunanih na podlagi določb tega člena. Ne glede na vrednost vsote dodatnih sredstev državne pomoči iz prejšnjega stavka ter ne glede na območje Triglavskega narodnega parka pa skupna dodatna sredstva državne pomoči za popotresno obnovo kmetije ne smejo presegati 170% sredstev državne pomoči iz 14. člena tega zakona.

(7)Dodatna sredstva državne pomoči iz prejšnjih odstavkov tega člena se prištejejo sredstvom državne pomoči iz 14. člena tega zakona tako, da so celotna sredstva državne pomoči za popotresno obnovo objektov kmetije enaka: S-celotna državna pomoč = S-državna pomoč + S-dodatna državna pomoč, kjer je: S-celotna državna pomoč – celotna višina sredstev državne pomoči, namenjenih popotresni obnovi objektov kmetije.

(1)Naloge v zvezi z obravnavanjem vlog in dodeljevanjem sredstev državne pomoči opravlja komisija za sredstva državne pomoči (v nadaljnjem besedilu: komisija za popotresno obnovo objektov), ki jo na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, Ministrstva za zdravstvo, Ministrstva za promet in zveze, Ministrstva za finance ter Ministrstva za kulturo imenuje vlada. Strokovna opravila za komisijo za popotresno obnovo objektov opravlja ministrstvo.

(2)Naloge iz prejšnjega odstavka so predvsem: 1. pregledovanje vlog za popotresno obnovo objektov, 2. priprava predlogov programov popotresne obnove objektov za odločitve vlade o razdelitvi sredstev državne pomoči, 3. uresničevanje odločitev vlade pri dodelitvi sredstev posameznemu upravičencu, 4. spremljanje izvajanja programov popotresne obnove objektov in porabe sredstev državne pomoči, 5. izdelava poročila o izvajanju programov popotresne obnove objektov v posameznem proračunskem obdobju in za celotno obdobje popotresne obnove in 6. izdelava poročila o porabi sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objektov v posameznem proračunskem obdobju in za celotno obdobje popotresne obnove objektov.

(1)Poročila iz 5. in 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena o izvajanju programov popotresne obnove objektov in o porabi sredstev državne pomoči sprejme vlada.

(2)Poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih državne pomoči in o rezultatih izvajanja programa popotresne obnove objektov ter poročilo o prioritetnih nalogah nadaljnje popotresne obnove za posamezno časovno obdobje, predloži vlada Državnemu zboru dvakrat letno: ob zaključku posamezne obnovitvene sezone (meseca decembra) in pred začetkom novega obnovitvenega obdobja (meseca marca). Celovito poročilo o realiziranih prihodkih in izplačilih za posamezno leto popotresne obnove pa predloži vlada Državnemu zboru v roku iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona.

(1)Državni organ lahko pridobi sredstva državne pomoči za popotresno obnovo za objekte, ki: 1. so del državne infrastrukture, za katero se sredstva za investicije in investicijskovzdrževalna dela zagotavljajo v državnem proračunu, 2. so namenjeni izvajanju državne javne službe, ki se financira tudi iz sredstev državnega proračuna, 3. so v lasti države in se njihovo vzdrževanje ali obnavljanje financira iz sredstev državnega proračuna, 4. so z aktom države razglašeni za kulturni spomenik ali 5. so namenjeni varstvu naravne znamenitosti, razglašene z aktom države.

(2)Državni organ je upravičen do sredstev državne pomoči, če sredstva za izvedbo potrjenega programa popotresne obnove objektov presegajo 15% sredstev, ki so mu v državnem proračunu namenjena za investicijska, investicijskovzdrževalna, vzdrževalna ali obnovitvena dela na delovnem območju, na katero sodijo objekti iz prejšnjega odstavka.

(3)Občini se lahko dodelijo sredstva državne pomoči za popotresno obnovo objektov, ki: 1. so del lokalne infrastrukture, za katero se sredstva za investicije in investicijskovzdrževalna dela zagotavljajo v občinskem proračunu, 2. so namenjeni izvajanju lokalne javne službe, ki se financira tudi iz sredstev občinskega proračuna, 3. za druge objekte, ki so v lasti občine in se njihovo vzdrževanje ali obnavljanje financira iz sredstev občinskega proračuna, 4. so z aktom občine razglašeni za kulturni spomenik ali 5. so namenjeni varstvu naravne znamenitosti, razglašene z aktom občine.

(4)Občina je upravičena do sredstev iz državne pomoči, če sredstva za izvedbo potrjenega programa popotresne obnove objektov presegajo 15% sredstev njenega proračuna, namenjenih investicijskemu vzdrževanju objektov za tekoče leto.

(1)Sredstva državne pomoči se dodelijo za popotresno obnovo objektov v lasti osebe zasebnega prava, ki ima stalno prebivališče ali opravlja pridobitno ali nepridobitno dejavnost na območju popotresne obnove, objekt pa je na območju popotresne obnove in je namenjen stalnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti.

(2)Ne glede na določbe o višini sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objektov v lasti oseb zasebnega prava, določene na podlagi 14., 15. in 16. člena tega zakona, delež lastnih sredstev upravičenca pri odpravi posledic potresa ne more biti manjši 300.000 tolarjev (v nadaljnjem besedilu: najmanjši lastni delež).

(3)Če je v programu popotresne obnove objektov v lasti oseb zasebnega prava posameznemu lastniku za popotresno obnovo posameznega objekta potrjena višina sredstev manjša od 3,000.000 tolarjev, se višina sredstev državne pomoči določi tako, da se najprej izračuna delež sredstev državne pomoči po postopkih iz 14., 15. in 16. člena tega zakona, nato pa se ta delež, če je treba, zmanjša tako, da lastni delež upravičenca za izvedbo popotresne obnove tega objekta ni manjši od najmanjšega lastnega deleža.

(4)Če je v programu popotresne obnove objektov v lasti oseb zasebnega prava posameznemu lastniku za popotresno obnovo posameznega objekta potrjena višina sredstev manjša od najmanjšega lastnega deleža, lastnik ni upravičen do sredstev državne pomoči.

(5)Če oseba zasebnega prava za popotresno obnovo posameznega objekta nima dovolj lastnih sredstev, oziroma zaradi nizkih mesečnih dohodkov lastnika in njegovih družinskih članov, ki prebivajo v tem objektu, ne more pridobiti stanovanjskih posojil po tem zakonu ali na kak drug način, se lahko občini dodelijo nepovratna sredstva državne pomoči v višini, ki je enaka razliki med sredstvi potrebnimi za popotresno obnovo objekta ter sredstvi, ki jih je oseba pridobila kot nepovratno pomoč iz sredstev državne pomoči. Občini se lahko dodelijo nepovratna sredstva tudi za končno obdelavo stanovanjskih prostorov v okviru popotresne obnove objekta osebe zasebnega prava iz prejšnjega stavka, ki ne more pridobiti stanovanjskih posojil po tem zakonu ali na kak drug način. V končno obdelavo stanovanjskih prostorov se šteje izvedba hidroizolacije v kopalnici, izdelava podložnih estrihov in toplotna izolacija pod tlaki, obzidava kadi in končna obdelava sten, stropov in tlakov v stanovanjih, katerih površina ne presega 60% standardne neto površine, določene z drugim odstavkom 14. člena tega zakona. Občini se dodelijo nepovratna sredstva iz prvega in drugega stavka tega odstavka, če v to lastnik objekta privoli in dovoli občini za čas 20 let vpis hipotekarne pravice na objektu v sorazmernem deležu sredstev državne pomoči, ki je bila za ta objekt dodeljena občini.

(6)Če oseba zasebnega prava za popotresno obnovo posameznega objekta ne pristopi k popotresni obnovi objekta, zaradi potresa poškodovan objekt pa ogroža sosednje objekte, javno infrastrukturo ali kako drugače varnost ljudi in njihovo premoženje ali izrazito kvari izgled naselja, lahko ministrstvo odredi, da popotresno obnovo izvede občina. Za popotresno obnovo objekta iz prejšnjega stavka občina pridobi sredstva državne pomoči v višini celotne popotresne obnove objekta in pravico vpisa hipotekarne pravice na objektu v sorazmernem deležu sredstev državne pomoči, ki je bila za ta objekt dodeljena občini.

(7)Za popotresno obnovo posameznega objekta, v katerem na dan potresa niso prebivale osebe s stalnim prebivališčem v tem objektu, ali v njem niso prebivali lastniki objekta, s stalnim prebivališčem v občini, v kateri je objekt, zaradi potresa poškodovan objekt pa ogroža sosednje objekte, javno infrastrukturo ali kako drugače varnost ljudi in njihovo premoženje ali izrazito kvari izgled naselja, lastnik objekta pa ne pristopi k popotresni obnovi, lahko ministrstvo odredi, da popotresno obnovo izvede občina. Za popotresno obnovo objekta iz prejšnjega stavka občina pridobi sredstva državne pomoči v višini celotne popotresne obnove objekta in pravico vpisa hipotekarne pravice na objektu v sorazmernem deležu sredstev državne pomoči, ki je bila za ta objekt dodeljena občini.

(8)Če ima objekt iz petega ali šestega odstavka tega člena dva ali več solastnikov, morajo ti solastniki določiti skupnega predstavnika ali pooblaščenca (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec solastnikov). Če lastnik objekta iz prejšnjega odstavka tega člena ni znan ali če je za ta objekt uveden postopek denacionalizacije, ki z dnem uveljavitve tega zakona še ni pravnomočno končan ali če je takšen objekt predmet lastninjenja in postopek lastninjenja še ni pravnomočno končan, lahko denacionalizacijski upravičenec in zavezanec oziroma druge stranke v postopku lastninjenja sporazumno določijo skupnega predstavnika ali pooblaščenca (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec upravičencev in zavezancev).

(9)Solastniki oziroma upravičenci in zavezanci iz prejšnjega odstavka so dolžni v 30 dneh, ko so seznanjeni o dodelitvi nepovratnih sredstev državne pomoči, sporočiti občini ime in naslov pooblaščenca solastnikov oziroma upravičencev in zavezancev.

(10)Če solastniki oziroma upravičenci in zavezanci ne postopajo v skladu s prejšnjim odstavkom, občina vloži zahtevo na pristojno sodišče, da s sklepom nemudoma določi začasnega skrbnika. Sodišče je dolžno postaviti začasnega skrbnika v 15 dneh po prejemu zahteve.

(11)Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.

(12)Začasni skrbnik opravlja vsa potrebna dejanja, dokler solastniki oziroma upravičenci in zavezanci ne obvestijo občine o pooblaščencu solastnikov oziroma pooblaščencu upravičencev in zavezancev, oziroma do konca popotresne obnove objekta iz petega, šestega oziroma sedmega odstavka tega člena in dokončanja postopkov, ki se nanašajo na zavarovanje terjatve občine, nastale z vpisom hipoteke na takšnem objektu.

(1)Sredstva državne pomoči upravičenec pridobi oziroma se mu dodelijo na podlagi njegove vloge za pomoč pri popotresni obnovi objektov, ki jo mora predložiti ministrstvu najkasneje do 31. decembra 1999.

(2)Vloga iz prejšnjega odstavka, ki jo predloži državni organ ali občina, mora vsebovati predvsem: 1. seznam v potresu poškodovanih objektov, za katere uveljavlja dodelitev sredstev državne pomoči, 2. izpis iz poročila o škodi, ki se nanaša na objekte iz prejšnje točke, 3. dokumentacijo za popotresno obnovo objektov s predračunom za izvedbo del, 4. dovoljenja za poseg v prostor oziroma gradnjo in 5. druge podatke o izvajanju proračuna za tekoče proračunsko leto, pomembne za odločanje o dodelitvi sredstev.

(3)Vlogi iz prejšnjega odstavka mora državni organ ali občina priložiti tudi svoj program popotresne obnove objektov.

(4)Vlogi iz prvega odstavka tega člena mora oseba zasebnega prava predložiti: 1. seznam v potresu poškodovanih objektov, katerih lastnik je in za katere predlaga popotresno obnovo z uporabo sredstev državne pomoči, 2. izpis iz poročila o škodi, ki se nanaša na objekte iz prejšnje točke, 3. lokacijsko dokumentacijo popotresne obnove objekta, 4. gradbeno dovoljenje ali odločbo o dovolitvi priglašenih del, 5. poslovno investicijski program, če gre za osebe zasebnega prava, ki opravljajo dejavnost, 6. izjavo, da bo pridobil potrebno projektno dokumentacijo za popotresno obnovo objekta pri državni tehnični pisarni ter izvedel obnovo objekta v skladu z njenimi zahtevami in 7. druge podatke, pomembne za odločanje o dodelitvi sredstev iz 14., 15., in 16. člena tega zakona.

(5)Ne glede na lastnino objektov, ki so zavarovani po predpisih o kulturni dediščini, pripravi program popotresne obnove teh objektov Ministrstvo za kulturo.

(6)Minister predpiše navodilo za izdelavo programov popotresne obnove objektov iz tretjega odstavka tega člena ter navodilo za vsebino in obliko vloge za dodelitev sredstev državne pomoči osebi zasebnega prava iz četrtega odstavka tega člena v 14 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(1)Ministrstvo pregleda vloge za pomoč pri popotresni obnovi objektov iz prejšnjega člena in če je treba, vlogo ob sodelovanju posameznega upravičenca dopolni.

(2)Na podlagi popolnih vlog komisija za popotresno obnovo objektov izdela za obdobje, ki ni daljše od treh mesecev, predlog delnega programa popotresne obnove objektov.

(3)Program popotresne obnove objektov sprejme vlada. V programu popotresne obnove vlada v okviru sredstev, zagotovljenih s tem zakonom, odloči o uporabi sredstev za pomoč pri popotresni obnovi objektov za vsako obdobje iz prejšnjega odstavka posebej.

(4)Vlada pri sprejemu programa popotresne obnove prednostno upošteva popotresno obnovo stanovanjskih objektov, v katerih so na dan potresa prebivale osebe s stalnim prebivališčem na območju popotresne obnove in popotresno obnovo objektov, ki so namenjeni izvajanju javnih služb.

(5)Ministrstvo na podlagi sprejetega programa popotresne obnove objektov in znotraj posameznega programa, ki je v njegovi pristojnosti, za posameznega upravičenca izda odločbo o namenu porabe in obsegu sredstev državne pomoči pri popotresni obnovi objektov.

(1)Sredstva državne pomoči morajo biti porabljena skladno z namenom njihove uporabe.

(2)Zaradi zagotovitve namenske porabe sredstev državne pomoči morajo pred nakazilom sredstev: 1. občine predložiti Ministrstvu za finance ustrezen instrument zavarovanja plačila in 2. osebe zasebnega prava podpisati pogodbo z ministrstvom o izpolnjevanju obveznosti, ki so določene s tem in drugimi zakoni.

(3)V pogodbi iz prejšnjega odstavka se oseba zasebnega prava predvsem zaveže, da bo: 1. izvedla popotresno obnovo objekta v celotnem obsegu, 2. zagotovila nadzor pri obnovi objekta skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, 3. zagotovila namensko porabo sredstev državne pomoči in 4. zagotovila izgradnjo objekta skladno s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo ter drugimi pogoji iz dovoljenja za poseg v prostor.

(4)Neporabljena ali nenamensko porabljena sredstva državne pomoči mora upravičenec vrniti.

(5)Sredstva državne pomoči se vrnejo v državni proračun in prerazporedijo za rezerve.

(6)Če občina ali oseba zasebnega prava ni porabila odobrenih sredstev državne pomoči za odpravo posledic potresa v celoti, je dolžna razliko do odobrenih sredstev vrniti skupaj s pripadajočimi obrestmi od dneva zaključene popotresne obnove objekta.

(7)Če je občina ali oseba zasebnega prava odobrena sredstva državne pomoči uporabila nenamensko, je dolžna vrniti celotna nenamensko porabljena sredstva s pripadajočimi obrestmi od dneva, ko so ji bila sredstva nakazana.

(8)Če ugotovljena sredstva iz prejšnjega odstavka občina ne vrne, lahko ministrstvo, pristojno za finance, izda nalog Agenciji za plačilni promet, da prenese tolarska sredstva z žiro računa občine v dobro proračuna Republike Slovenije skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

(1)Upravičenec, ki je pridobil oziroma so mu bila dodeljena sredstva državne pomoči po tem zakonu, mora predložiti ministrstvu zaključno poročilo o njihovi porabi najkasneje v 12 mesecih od dneva, ko jih je skladno z določbami tega zakona pridobil oziroma so mu bila dodeljena.

(2)Upravičenec iz prejšnjega odstavka mora o porabi sredstev državne pomoči poročati ministrstvu na njegovo zahtevo tudi pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka.

(3)Minister predpiše roke in način poročanja iz prejšnjih odstavkov tega člena v roku 60 dni od uveljavitve tega zakona.

(1)Sredstva dokapitalizacije Stanovanjskega sklada Republike Slovenije iz 10. člena tega zakona se skladno z 2. točko drugega odstavka 1. člena tega zakona namenijo za: 1. ugodna posojila osebam zasebnega prava, 2. izgradnjo varovanih stanovanj za starejše osebe, 3. financiranje obresti posojil iz 1. točke tega odstavka.

(2)Višino sredstev za posamezne namene iz prejšnjega odstavka določi vlada skladno s celovitim programom popotresne obnove.

(3)Sredstva za posojila iz prvega odstavka tega člena se delijo na podlagi vlog po javnem pozivu upravičencem.

(4)Posojila iz 1. točke prvega odstavka tega člena lahko pridobijo upravičenci iz tretjega in četrtega odstavka 13. člena tega zakona za popotresno obnovo stanovanjskega objekta ne glede na višino dodeljene državne pomoči. Sredstva dodeljenih posojil se štejejo kot lastna sredstva upravičenca v smislu drugega odstavka 20. člena tega zakona.

(5)Najnižji odobreni znesek za posojila iz prejšnjega odstavka je 300.000 tolarjev, najvišji pa je enak razliki med vrednostjo popotresne obnove objekta in dodeljeno državno pomočjo, pri čemer se upošteva odplačilna sposobnost upravičenca, vendar pa vrednost popotresne obnove objekta, na podlagi katere se izračuna odobreni znesek posojila, ne sme presegati vrednosti, določene na podlagi izračuna: S-vrednost popotresne obnove = (P2/P1) x S-projekt, kjer je: S-vrednost popotresne obnove – vrednost popotresne obnove objekta, na podlagi katere se izračuna najvišji odobreni znesek posojila in P2, P1, in S-projekt – oznake za pojme iz 13. člena tega zakona.

(6)Posojila iz prejšnjega odstavka se odobrijo z rokom vračila do 15 let. Posojilojemalec mora odobreno posojilo zavarovati. Koriščenje odobrenega posojila je dokumentarno. Posojilo se odplačuje v mesečnih anuitetah. Prva anuiteta zapade v plačilo dve leti po dodelitvi posojila. Odobreno posojilo se revalorizira skladno z zakonskimi predpisi. Realna obrestna mera za odobrena posojila za upravičence iz: – 2., 3., 4. in 5. točke tretjega odstavka 13. člena tega zakona je 0%, – četrtega odstavka 13. člena tega zakona je 2,75%.

(7)Varovana stanovanja za starejše osebe so najemna stanovanja v lasti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, namenjena osebam, ki so potrebne stalne pomoči in imajo stalno prebivališče na območju s potresom prizadetih občin. Višino najemnine določi lastnik v soglasju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.

(8)Stanovanjski sklad Republike Slovenije v soglasju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve objavi javni razpis za izbiro izvajalcev za izgradnjo varovanih stanovanj za starejše osebe.

(9)Sredstva posojil lahko pridobijo upravičenci iz četrtega odstavka tega člena na podlagi vloge, ki jo morajo predložiti Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije najkasneje do 1. decembra 2000.

(10)Vsebino vloge in potrebno dokumentacijo določi Stanovanjski sklad Republike Slovenije v javnem pozivu.

(11)Za potrebe dodeljevanja posojil lahko Stanovanjski sklad Republike Slovenije uporablja osebne podatke iz zbirke iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona ali drugih predpisanih evidenc, ki jih vodijo državni in občinski organi.

(12)Vračila posojil iz šestega odstavka tega člena mora Stanovanjski sklad Republike Slovenije letno prednostno namenjati za nadaljnji razvoj stanovanjske preskrbe na območjih iz 4. točke drugega odstavka 1. člena tega zakona. Pri dodeljevanju posojil za nadaljnji razvoj stanovanjske preskrbe iz prejšnjega stavka se mora zlasti upoštevati obnova starejših objektov, ki niso bili grajeni potresno varno.

(13)Sredstva posojil iz prejšnjega odstavka se delijo na podlagi javnih pozivov, ki jih v soglasju z ministrstvom sprejme upravni odbor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.

(14)Stanovanjski sklad Republike Slovenije letno poroča vladi o namenski porabi sredstev dokapitalizacije in sredstev iz dvanajstega odstavka tega člena za vsako proračunsko leto najkasneje tri mesece po njegovem izteku.

(15)Ne glede na določbe šestega odstavka tega člena, se vsa posojila, odobrena pod pogoji iz tega zakona upravičencem iz 2., 3., 4. in 5. točke tretjega odstavka in četrtega odstavka 13. člena tega zakona, po 1. januarju 2004 revalorizirajo z rastjo srednjega tečaja Banke Slovenije za evro. Vsa odplačila kreditojemalcev od 1. januarja 2004 dalje se preračunajo po srednjem tečaju Banke Slovenije za evro, veljavnem na prvi delovni dan tekočega meseca, v katerem je bilo plačilo izvedeno, in se za ta znesek zniža tekoča glavnica.

(1)Pri urbanističnem načrtovanju za območje popotresne obnove ter pri popotresni obnovi objektov je treba upoštevati krajinske značilnosti, naravno in kulturno dediščino in tipologijo regionalne arhitekture ter druge naravne in ustvarjene vrednote okolja.

(2)Pri popotresni obnovi objektov kulturne dediščine in objektov, ki pomembno vplivajo na podobo naselja oziroma krajine, ima rekonstrukcija obstoječega objekta prednost pred nadomestitvijo objekta.

(3)Pri urbanističnem načrtovanju vasi za območje popotresne obnove je treba upoštevati oblikovanje ekonomskega prostora v okviru obnove vasi, ki bo omogočal trajnostni razvoj in ohranitev poseljenosti.

(1)Vlada ustanovi kot začasno službo na območjih, prizadetih s potresom, Državno tehnično pisarno.

(2)Državna tehnična pisarna svetuje in nudi pomoč pri načrtovanju in projektiranju obnove v potresu poškodovanih objektov ter usklajuje in nadzira aktivnosti pri obnovi poškodovanih objektov.

(3)Državna tehnična pisarna zlasti: 1. svetuje pri odločitvah glede načina obnove in nudi drugo strokovno pomoč v zvezi s popotresno obnovo objektov, 2. pripravlja dokumente, potrebne za izdelavo občinskih programov popotresne obnove objektov iz 21. člena tega zakona, 3. pripravlja dokumentacijo osebam zasebnega prava za izdelavo vlog za pridobitev sredstev državne pomoči iz četrtega odstavka 21. člena tega zakona, 4. sodeluje pri pripravi ureditvenih načrtov iz 28. člena tega zakona, 5. nudi pomoč lastnikom in upravljalcem nepremičnin na območjih iz 2. člena tega zakona pri pridobivanju projektne dokumentacije, dovoljenj in drugih listin, potrebnih za izvedbo gradbenih del v zvezi z odpravo posledic potresa ter nudi pravno in finančno svetovanje v zvezi z odpravo posledic potresa, 6. potrjuje skladnost projektne dokumentacije z zahtevami iz 26. člena tega zakona ter s smernicami za popotresno obnovo objektov iz poročila o škodi, 7. strokovno nadzoruje dela, za katera zadošča odločba o dovolitvi priglašenih del, 8. pridobiva lokacijsko dokumentacijo, 9. koordinira izdelavo projektne dokumentacije za nadomestno gradnjo oziroma rekonstrukcijo, 10. sodeluje pri nadzoru smotrne in namenske rabe sredstev državne pomoči in stanovanjskih posojil in 11. organizira strokovno nadzorstvo nad gradnjo.

(4)Strokovno nadzorstvo nad gradnjo nadomestnih objektov, ki niso zahtevni objekti po zakonu, ki ureja graditev objektov, ter nad rekonstrukcijo objektov, lahko opravlja tudi posameznik – gradbeni tehnik z najmanj petimi leti delovnih izkušenj.

(5)Državna tehnična pisarna enkrat mesečno poroča ministrstvu o svojem delu.

(6)Minister izda podrobnejša navodila za organizacijo in delo Državne tehnične pisarne ob upoštevanju mnenja občin na območju popotresne obnove.

(7)Državna tehnična pisarna sodeluje s strokovnimi službami ministrstva, ki so pristojne za posamezne vidike popotresne obnove.

(8)Državna tehnična pisarna pri svojem delu uporablja pečat z naslednjim besedilom: Vlada Republike Slovenije, Državna tehnična pisarna Bovec – Kobarid 1, 2, 3, 4, 5.

(9)Prostor, v katerem deluje Državna tehnična pisarna, se označi z napisno tablo: Vlada Republike Slovenije, Državna tehnična pisarna Bovec – Kobarid.

(1)Popotresna obnova objektov se na območjih popotresne obnove ureja na podlagi veljavnih izvedbenih prostorskih aktov. Šteje se, da je nameravana gradnja, ki je vključena v popotresno obnovo objektov, v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, če je njena lokacija neposredno dostopna z javne ceste oziroma leži tik ob njej ali pa če njena lokacija izpolnjuje pogoje, ki so z zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisane za nadomestno gradnjo.

(2)Za izdajo dovoljenj za graditev pri popotresni obnovi objektov se na območjih popotresne obnove uporabljajo določbe tega zakona.

(3)Če pristojna komisija za oceno poškodovanosti objektov ugotovi, da so objekti, ki naj bi se nadomestili, porušeni oziroma da so objekti, ki naj bi se rekonstruirali, neprimerni za prebivanje ali opravljanje dejavnosti in da se mora zato brez odlašanja izvesti nadomestno gradnjo oziroma rekonstrukcijo (v nadaljnjem besedilu: nujna gradnja), se šteje, da so za take gradnje izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 1. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – odločba US, 41/03 – ZVO-1, 45/04 – ZVZP-A, 47/04 in 62/04 – odločba US) in se jih lahko izvede brez poprej pridobljenega gradbenega dovoljenja, vendar samo, če jih izvede oziroma za njihovo izvedbo poskrbi Državna tehnična pisarna.

(4)Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi v primeru, če je potrebno v potresu poškodovan objekt, ki ga sicer ni bilo mogoče vključiti med nujno gradnjo, porušiti kasneje, ker ga kljub uporabi sodobnih tehničnih sredstev, namenjenih potresno varni gradnji, ni bilo mogoče rekonstruirati ali ker bi stroški njegove rekonstrukcije občutno presegli vrednost samega objekta.

(1)Izvajalci del popotresne obnove zavarujejo izpolnjevanje obveznosti za dobro in pravočasno izvedbo del ter za odpravo napak v garancijskem roku z izročitvijo naslednjih vrst finančnih zavarovanj: menice, akceptnega naloga ali bančne garancije.

(2)Za vrednost del po posamezni pogodbi, ki so plačana iz sredstev državne pomoči nad 10.000.000 tolarjev, izročijo izvajalci del popotresne obnove Državni tehnični pisarni: – najkasneje v roku desetih dni od sklenitve pogodbe: brezpogojno, na prvi poziv plačljivo garancijo prvorazredne poslovne banke, kot varščino za dobro izvedbo in pravočasnost izvedbe posla v višini 10% vrednosti del, ki bodo plačana iz sredstev državne pomoči po posamezni pogodbi. Bančna garancija mora imeti veljavnost en dan več kot je rok za izvedbo; – ob primopredaji del: brezpogojno, na prvi poziv plačljivo garancijo prvorazredne poslovne banke, kot varščino za odpravo napak v garancijskem roku, v višini 10% vrednosti del plačanih iz državne pomoči po posamezni pogodbi. Bančna garancija mora imeti veljavnost en dan več kot je rok za garancijo.

(1)Za potrebe gradenj, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev za popotresno obnovo, se postopki za pridobitev dovoljenj za graditev iz drugega odstavka 28. člena tega zakona vodijo ter gradnje izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ta zakon ne določa drugače.

(2)Dovoljenja za graditev po določbah tega zakona so gradbena in uporabna dovoljenja po določbah zakona, ki ureja graditev objektov.

(3)Šteje se, da je gradnja, namenjena za odpravo posledic potresa, v javno korist.

Zahtevo za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj iz prejšnjega člena vlaga Državna tehnična pisarna, lahko pa tudi pravne oziroma fizične osebe, ki so po določbah tega zakona upravičene za pridobitev sredstev za odpravo posledic potresa (v nadaljnjem besedilu: upravičeni investitor).

Upravni organ, pri katerem se vlagajo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnje oziroma dela, ki so v zvezi z gradnjami iz 40.b člena tega zakona, in zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja za takšne objekte, je krajevno pristojna upravna enota.

(1)Pred začetkom gradnje objektov, ki niso vključeni med nujne gradnje, je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno priložiti dokumentacijo in listine, za katere je z zakonom, ki ureja graditev objektov, določeno, da jih je treba priložiti takšni zahtevi.

(2)Če upravičeni investitor pravice, na podlagi katere se lahko na določenem zemljišču oziroma objektu izvaja gradnja, še nima vpisane v zemljiško knjigo, se za takšno dokazilo šteje pogodba o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini, z notarsko overjenim podpisom na zemljiškoknjižnem dovolilu.

(3)Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo graditev objektov, za spremembo namembnosti objektov, ki jo opredeljuje program popotresne obnove objektov, gradbeno dovoljenje ni potrebno, ampak zadostuje lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je takšna spremenjena raba v skladu z izvedbenim prostorskim aktom.

(1)Stranka v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt oziroma dela, ki so v zvezi z gradnjo iz 40.b člena tega zakona, je samo upravičeni investitor.

(2)Šteje se, da objekti, ki so potrebni za odpravo posledic potresa po tem zakonu, nimajo vplivov na okolico, razen če so to objekti, ki so s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, opredeljeni kot objekti, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna zaradi emisij energije ali snovi v okolje.

(3)Za izvedbo parcelacije ni obvezna predhodna dokončna ureditev obstoječih lastniških meja s parcelacijo zajetih parcel po določbah zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin oziroma zemljiški kataster.

(4)Pritožba lastnikov zoper odločbo, s katero geodetski upravni organ ugotovi spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu zemljiških parcel, ki so posledica izvedenih parcelacij iz prejšnjega odstavka, ne zadrži zaznambe sprememb podatkov v zemljiškem katastru.

(5)Površine novonastalih zemljiških parcel se v primerih, kadar meje lastniških parcel niso urejene, določijo na podlagi obstoječih veljavnih podatkov zemljiškega katastra.

(1)Pri ureditvi gradbišča in izvajanju del, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev za odpravo posledic potresa, se šteje, kot da se takšna gradnja izvaja kot gradnja v lastni režiji v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

(2)Gradbeni nadzor mora zagotoviti Državna tehnična pisarna.

Državna tehnična pisarna mora pred začetkom del, ki so v zvezi z nujnimi gradnjami: 1. pridobiti lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da tovrstno gradnjo na določenem zemljišču, kjer se naj bi takšna gradnja izvedla, izvedbeni prostorski akt omogoča oziroma da je takšna gradnja neposredno dostopna z javne ceste in ki vsebuje poleg predpisanih sestavin tudi kopijo kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta z vrisano lokacijo predvidene nadomestne gradnje oziroma vrisano lokacijo objekta, ki se naj bi rekonstruiral; 2. za zemljišče, na katerem se naj bi izvedla nadomestna gradnja oziroma rekonstrukcija v potresu poškodovanega objekta in na katerega se nanaša lokacijska informacija, pridobiti geološke podatke o ustreznosti nosilnih tal; 3. v primeru rekonstrukcije objekta, ki je varovan v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine oziroma v primeru nadomestne gradnje objekta, ki je bil porušen in je bil pred porušitvijo varovan v skladu s takšnimi predpisi, pridobiti kulturnovarstvene pogoje in zagotoviti, da bo pri sami izvedbi del sodeloval predstavnik pristojne službe za varstvo kulturne dediščine; 4. na podlagi geoloških podatkov o ustreznosti nosilnih tal in v primeru iz prejšnje točke tudi na podlagi podatkov iz kulturnovarstvenih pogojev pridobiti idejno zasnovo nameravane nadomestne gradnje oziroma rekonstrukcije; 5. preveriti, ali je nosilnost temeljnih tal ustrezna in ali so v primeru rekonstrukcije gradbeni proizvodi, ki naj bi se ohranili, uporabni in da je objekt primeren za rekonstrukcijo; 6. vzpostaviti gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer; 7. v sodelovanju z izvajalcem nadomestne gradnje oziroma rekonstrukcije imenovati odgovornega vodjo del ter poskrbeti, da bo gradbeni nadzor opravljala oseba, ki izpolnjuje z zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisane pogoje za odgovornega nadzornika in da bo ta oseba v primeru nadomestne gradnje, ki ne bi bila zgrajena na povsem isti lokaciji, kot je pred potresom stal porušeni objekt, poskrbela, da bo ob zakoličbi takšnega objekta prisoten tudi pooblaščeni predstavnik občine.

(1)Pred začetkom uporabe objektov, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje in tudi za objekte, ki so bili vključeni med nujne gradnje, je potrebno pridobiti uporabno dovoljenje.

(2)Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja je treba priložiti izjavo projektanta in Državne tehnične pisarne, da je objekt zgrajen v skladu s predpisi, ter geodetski načrt novega stanja zemljišča, za druge listine in dokazila, za katere je z zakonom, ki ureja graditev objektov, določeno, da jih je treba priložiti že v zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja, pa se mora poskrbeti do dneva, ko je razpisan tehnični pregled in jih na ta dan predložiti komisiji za tehnični pregled.

(3)Za enostanovanjske stavbe in stavbe, ki se po določbah zakona, ki ureja graditev objektov, lahko gradijo v lastni režiji, se izda uporabno dovoljenje brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, na temelju izjave Državne tehnične pisarne, da je gradnja izvedena v skladu s predpisi. V teh primerih investitorju tudi ni potrebno poskrbeti za listine in druga dokazila iz prejšnjega odstavka.

(4)Za druge objekte, ki niso objekti iz prejšnjega odstavka, se uporabno dovoljenje izda na način in po postopku, predpisanim z določbami zakona, ki ureja graditev objektov.

(1)Po končani nujni nadomestni gradnji oziroma rekonstrukciji objekta mora Državna tehnična pisarna zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priložiti: 1. predhodno pridobljeno lokacijsko informacijo, 2. geodetski načrt novega stanja zemljišča, 3. predhodno pridobljeno idejno zasnovo s priloženim posnetkom vseh elementov izvedene gradnje, kot so konstrukcije, inštalacije in naprave v tlorisih in tipičnih prerezov praviloma v merilu 1: 100, če gre za stavbo, oziroma v merilu 1: 500 ali večjem merilu, če gre za objekt gospodarske javne infrastrukture, vključno z analizo konstrukcije objekta kot celote, 4. zaključeni gradbeni dnevnik, in 5. dokazilo o zanesljivost objekta, izdelano na predpisanih obrazcih.

(2)V primeru nujne nadomestne gradnje oziroma rekonstrukcije stanovanjske stavbe se zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priloži samo listine iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka ter izjavo Državne tehnične pisarne, da je takšna stavba zgrajena oziroma rekonstruirana v skladu s predpisi.

(3)Po izdaji uporabnega dovoljenja se v primeru stavb po uradni dolžnosti izbriše porušena stavba iz zemljiškega katastra in katastra stavb ter vpiše nadomestna gradnja v zemljiški kataster in kataster stavb, hišna številka pa se ohrani in prenese na nadomestno gradnjo.

(1)Stroškov izdaje soglasij, kakor tudi odškodnine, nadomestila, prispevke in druge dajatve, predpisane za izdajo dovoljenj za poseg v prostor oziroma za samo popotresno obnovo objektov, se ne zaračunava. Zaračunavati se tudi ne sme stroškov priklopa objektov na objekte gospodarske javne infrastrukture.

(2)Uradne listine, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja ter za pridobitev lokacijske informacije za popotresno obnovo objektov so takse proste.

Za pridobitev sredstev državne pomoči iz 11. člena tega zakona in za pridobitev sredstev stanovanjskega posojila iz 25. člena tega zakona za popotresno obnovo objektov so lastniki oziroma upravljalci poškodovanih nepremičnin dolžni sodelovati z Državno tehnično pisarno in ravnati v skladu z njenimi zahtevami in navodili.

(1)Razvojna pomoč pri popotresni obnovi Posočja po tem zakonu se zagotavlja na območju popotresne obnove občin Bovec, Kobarid in Tolmin v obdobju popotresne obnove do konca leta 2001 za naslednje namene: 1. sofinanciranje novih gospodarskih, izvozno in turistično usmerjenih investicij, osvajanja novih trgov, spodbujanja izvoza, ustanavljanja novih podjetij in ohranjanja delovnih mest, 2. sofinanciranje razvojno investicijskih programov, ki omogočajo ohranjanje poseljenosti in trajnostni razvoj kmetijstva, 3. zagotavljanje sredstev za pripravo in izvedbo posebnih programov javnih del na področju popotresne obnove objektov, socialnovarstvenih storitev in aktiviranje razvojnih potencialov, 4. zagotavljanje sredstev za razvoj javne infrastrukture in lokalnih gospodarskih javnih služb, 5. trajnostni razvoj kmetijstva.

(2)Koordinacijo izvajanja, ki vključuje tudi organizacijsko, strokovno in tehnično podporo pri načrtovanju in izvajanju ukrepov razvojne pomoči izvaja Posoški razvojni center, ki ga je za opravljanje določenih operativnih nalog s svojega delovnega področja za popotresno obnovo objektov v Posočju in za spodbujanje razvoja na navedenem območju ustanovil svet.

(3)Sredstva iz 1., 2. in 5. točke prvega odstavka tega člena se dodeljujejo kot kombinacija ugodnih posojil in nepovratnih sredstev.

(4)Sredstva iz 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena se zagotavljajo kot trajno nepovratna.

(5)Osnova za usmerjanje sredstev razvojne pomoči je Program razvojne pomoči občinam Bovec, Kobarid in Tolmin za obdobje 2002-2006 (v nadaljnjem besedilu: program ukrepov). Program ukrepov pripravi Posoški razvojni center do 30. novembra 2001. Program ukrepov se pripravlja kot del regionalnega razvojnega programa goriške statistične regije in potrdi na programskem odboru za goriško statistično regijo. Tekom priprave se program ukrepov usklajuje z organom, pristojnim za regionalni razvoj, ki ga tudi predloži v usklajevanje in sprejem Vladi Republike Slovenije.

(6)Program ukrepov zajema: – cilje in indikatorje za spremljanje učinkov programa, – oblike razvojnih spodbud z njihovim časovnim in finančnim ovrednotenjem, – organizacijo izvajanja ter spremljanja in vrednotenja učinkov programa.

(7)Na osnovi programa ukrepov se vsako leto programskega obdobja izdela letni izvedbeni program, ki vključuje tudi analizo učinkov izvajanja programa. Letni izvedbeni program sprejme Vlada Republike Slovenije.

(8)Razvojne spodbude se dodeljujejo ob smiselnem upoštevanju pravil dodeljevanja državnih pomoči ter zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Struktura državnega sofinanciranja razvojnih spodbud se določi z letnimi izvedbenimi programi iz sedmega odstavka tega člena.

(9)Sredstva razvojnih spodbud iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko uporabljajo samo za naslednje namene: – vzpostavljanje razvojne infrastrukture, – pospeševanje podjetniških vlaganj, razvoj gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest, – usposabljanje in razvoj kadrov.

(10)Za usklajevanje namenov in obsega spodbud ter spremljanje izvajanja programa ukrepov je odgovoren organ, pristojen za regionalni razvoj.

(1)Delovna mesta pri delodajalcih, ki so ogrožena zaradi posledic potresa in plaza v Logu pod Mangartom, ker delodajalci začasno ne morejo opravljati delovnega procesa, se lahko ohranjajo s pomočjo posebnih subvencij ali drugih oblik aktivne politike zaposlovanja pod pogoji, ki jih določi vlada. Posoški razvojni center v ta namen pripravi predlog posebnega programa ohranjanja delovnih mest, ogroženih zaradi potresa in plaza v Logu pod Mangartom.

(2)Vlogo za vključitev delavcev v program ohranjanja delavnih mest, ogroženih zaradi potresa in plaza v Logu pod Mangartom in druge oblike aktivne politike zaposlovanja iz prejšnjega odstavka vloži delodajalec na Posoški razvojni center. Vlogi mora delodajalec predložiti podatke o delavcih, za katere predlaga vključitev in kopijo zapisnika o oceni škode ter druge podatke, na podlagi katerih je mogoče ugotavljati motnje v delavnem procesu.

(3)Za redne programe javnih del v okviru popotresne obnove in obnove v Logu pod Mangartom se za proračunsko leto 2001 zagotovi sredstva za pokrivanje dela stroškov izhodiščnih plač udeležencev glede na delež brezposelnih v prebivalstvu in glede na gospodarsko razvitost občine v okviru proračunskih sredstev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Fizičnim in pravnim osebam, ki imajo nastanitvene objekte v občinah, kjer se izvaja popotresna obnova objektov po tem zakonu, se podaljša rok za kategorizacijo nastanitvenih objektov po pravilniku o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih objektov do 31. decembra 2000.

(1)Gospodarskim družbam in zavodom se sredstva, ki so jih do uveljavitve tega zakona namenili kot pomoč prizadetim v potresu, prizna kot odhodek za izplačila za humanitarne namene v dejanski višini izplačanih sredstev ne glede na omejitve po 25. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 72/93, 20/95, 18/96 in 34/96).

(1)Osnova za dohodnino za leto 1998 se zmanjša za prostovoljne prispevke, ki so jih zavezanci za dohodnino v letu 1998 vplačali do 13. junija 1998 osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje humanitarnih dejavnosti in drugim osebam, ki so prostovoljne prispevke nakazale v potresu prizadetim v Posočju ali neposredno osebam, prizadetim v potresu, ne glede na omejitev iz 9. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, p.2/94, 7/95 in 44/96). Zavezanec za dohodnino mora navedeno vplačilo dokazati z ustreznimi dokumenti, ki se glasijo na njegovo ime.

(2)Osebe iz prejšnjega odstavka, ki so jim bili nakazani prostovoljni prispevki, morajo do 31. decembra 1998 pristojnemu davčnemu uradu posredovati podatke o vplačnikih prostovoljnih prispevkov in o višini vplačanih prispevkov ter poročilo o tem, za katere namene so bila zbrana sredstva porabljena.

Sredstva, prejeta iz naslova humanitarne pomoči od oseb iz 46. in 46.a člena zakona v letu 1998 oziroma v letu 1999, se prejemnikom, ki so upravičenci do državne pomoči za popotresno obnovo po tem zakonu, ne vštevajo v davčno osnovo za leto 1998 oziroma za leto 1999.

(1)Ne glede na določbo 39. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb se davčnim zavezancem, ki vlagajo sredstva v opredmetena osnovna sredstva v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin, vloženi znesek odšteva od osnove za davek za leto 1998, 1999 in 2000 poleg 40% zneska investiranega v skladu z 39. členom zakona o davku od dobička pravnih oseb, vendar največ do polovice davčne osnove, če gre za vlaganja, ki so v skladu s prioritetami programa razvojne pomoči pri popotresni obnovi Posočja.

(2)Ne glede na določbo 48. člena Zakona o dohodnini se davčnim zavezancem, ki vlagajo sredstva v opredmetena osnovna sredstva v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin, vloženi znesek odšteva od osnove za davek za leto 1999 in 2000 poleg 40% zneska investiranega v skladu z 48. členom zakona o dohodnini, vendar največ do polovice davčne osnove, če gre za vlaganja, ki so v skladu s prioritetami programa razvojne pomoči pri popotresni obnovi Posočja.

(3)Navodilo o ugotavljanju dodatne davčne olajšave iz prejšnjih dveh odstavkov predpiše minister za finance.

(1)Ne glede na določbo 159. in 167. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 in 87/97) se zavezancem za davek od dohodka iz dejavnosti, ki jim je potres poškodoval poslovne prostore do take mere, da jih ni več mogoče uporabljati za poslovno dejavnost, do ugotovitve poslovnega rezultata za leto 1998 začasno zadrži plačevanje akontacij za davek od dohodka iz dejavnosti.

(2)Stopnja poškodovanosti poslovnih prostorov je razvidna iz zapisnika za oceno škode. Zavezanec mora vložiti zahtevo za začasno zadržanje plačila akontacij pri pristojni davčni upravi v roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona.

Gospodarskim družbam in zavodom se sredstva, ki so jih v letu 2004 namenili kot pomoč prizadetim za odpravo posledic novega potresa iz 3.a člena tega zakona, prizna kot odhodek za izplačila za humanitarne namene v dejanski višini izplačanih sredstev ne glede na omejitve po 25. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo).

Osnova za dohodnino za leto 2004 se lahko, ne glede na 9. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 – popr., 7/95, 14/96 – odločba US in 44/96, v nadaljnjem besedilu: ZDoh) dodatno zmanjša za prostovoljne prispevke, ki so jih zavezanci za dohodnino v letu 2004 z namenom popotresne pomoči vplačali osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje humanitarnih dejavnosti, vendar največ do višine 3% davčne osnove. Zavezanec za dohodnino mora navedeno vplačilo dokazati z ustreznimi dokumenti, ki se glasijo na njegovo ime.

V letu 2004 pridobljena sredstva iz naslova humanitarne pomoči, se prejemnikom, ki so upravičenci do državne pomoči za popotresno obnovo, ne vštevajo v davčno osnovo za leto 2004.

(1)Ne glede na določbo 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 108/02, v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-C) se davčnim zavezancem, ki vlagajo sredstva v opredmetena osnovna sredstva v občinah Bovec, Kobarid ali Tolmin, vloženi znesek odšteva od osnove za davek za leto 2004 poleg olajšave za investiranje za ta sredstva v skladu z 9. členom ZDDPO-C za to leto, vendar največ do polovice davčne osnove, če gre za vlaganja, ki so v skladu s prioritetami programa razvojne pomoči pri popotresni obnovi Posočja.

(2)Ne glede na določbo 48. člena ZDoh, se davčnim zavezancem, ki vlagajo sredstva v opredmetena osnovna sredstva v občinah Bovec, Kobarid ali Tolmin, vloženi znesek odšteva od osnove za davek za leto 2004, poleg 40% zneska, investiranega v skladu z 48. členom ZDoh, vendar največ do polovice davčne osnove, če gre za vlaganja, ki so v skladu s prioritetami programa razvojne pomoči pri popotresni obnovi Posočja.

(3)Ne glede na določbo 9. člena ZDoh, lahko davčni zavezanec, ki je upravičen do državne pomoči za popotresno obnovo po tem zakonu, poleg 3% zmanjšanja davčne osnove v skladu z 9. členom ZDoh, uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove v letu 2004 v višini sredstev, ki jih je porabil za popotresno obnovo, vendar ne več kot v višini 3% davčne osnove. Zmanjšanje osnove se davčnemu zavezancu prizna pod pogojem, da so bila porabljena sredstva dokazana z dokumenti, ki glasijo na njegovo ime.

(4)Navodilo o ugotavljanju dodatnih davčnih olajšav iz tega člena predpiše minister, pristojen za finance.

(1)Ne glede na določbe 159. in 167. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 35/98 – odločba US, 82/98, 91/98, 1/99 – ZNIDC, 108/99, 37/01 – odločba US, 97/01, 105/03 – odločba US in 16/04 – odločba US), se zavezancem za davek od dohodka iz dejavnosti, ki jim je nov potres iz 3.a člena tega zakona poškodoval poslovne prostore do take mere, da jih ni več mogoče uporabljati za poslovno dejavnost, do ugotovitve poslovnega rezultata za leto 2004 začasno zadrži plačevanje akontacij za davek od dohodka iz dejavnosti.

(2)Stopnja poškodovanosti poslovnih prostorov je razvidna iz zapisnika za oceno škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zavezanec mora vložiti zahtevo za začasno zadržanje plačila akontacij pri pristojnem davčnem organu v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

(1)Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba zasebnega prava, če sredstev državne pomoči ni porabila skladno z namenom njihove porabe (prvi, četrti in šesti odstavek 23. člena, 24. člen).

(2)Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe zasebnega prava.

(3)Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi posameznik.

(4)Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v državnem organu, če omogoči, da so sredstva državne pomoči uporabljena v nasprotju z določbami 19., 20., 21. ter prvim in drugim odstavkom 23. člena tega zakona.

(5)Odgovorna oseba v Državni tehnični pisarni se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev, če pripravi lokacijsko dokumentacijo v nasprotju z določbami 35. člena tega zakona. Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju – ZPOOSRP (Uradni list RS, št. 45/98) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)Ministrstvo z javnim razpisom, na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/97), pridobi izdelovalce projektne dokumentacije in izvajalce strokovnega nadzora nad gradnjo, gradbena podjetja ter proizvajalce betona.

(2)Za dela izdelovalcev oziroma izvajalcev iz prejšnjega odstavka minister določi cene in normative za določanje cen.

(1)Določbe predpisov o urejanju prostora in naselij ter graditvi objektov, o kmetijskih zemljiščih in o vodnem gospodarstvu ter o odpravi posledic naravnih in drugih nesreč, se ne uporabljajo v času veljavnosti tega zakona za rešitve in postopke, ki so s tem zakonom urejeni drugače.

(2)Za objekte oziroma dela iz tretjega odstavka 1. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 23/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96), ki so bili zgrajeni oziroma izvedeni v obdobju od 12. aprila 1998 do uveljavitve tega zakona, se uporabno dovoljenje izda, če investitor tej zahtevi najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona priloži mnenje Državne tehnične pisarne.

(3)Vse sodne in upravne zadeve po Zakonu o dedovanju in Zakonu o zemljiški knjigi, nepravdni postopki za delitev skupnega premoženja, postopki za določitev meje, ugotovitev lastninske pravice in ureditve motenja posesti ter postopki po zakonu o denacionalizaciji, ki se nanašajo na spore in druga razmerja v krajih, ki jih je prizadel potres v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin, se prednostno obravnavajo.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres (Uradni list SRS, št. 23/76).

Državna tehnična pisarna deluje do zaključka izvedbe popotresne obnove objektov, kar ugotovi vlada ob obravnavi vseh poročil izvajalcev ukrepov programa popotresne obnove objektov po tem zakonu.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju – ZPOOSRP-A (Uradni list RS, št. 67/98) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

(1)Postopki za določitev sredstev državne pomoči po določbah 10., 13., 14., 15. in 16. člena zakona, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo po določbah 2., 3., 4., 5. in 6. člena tega zakona.

(2)Če se pri pravnomočno končanih postopkih za določitev sredstev državne pomoči po določbah zakona iz prejšnjega odstavka, ugotovi, da so bila upravičencem dodeljena manjša sredstva državne pomoči, kot bi jim pripadala po določbah tega zakona, imajo takšni upravičenci pravico do razlike. V takšnem primeru ministrstvo po uradni dolžnosti izda dopolnilno odločbo o namenu porabe in obsegu sredstev državne pomoči pri popotresni obnovi objektov.

(3)Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja na območju popotresne obnove, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo po določbah 9. in 10. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o dopolnitvi Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju – ZPOOSRP-B (Uradni list RS, št. 110/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju – ZPOOSRP-C (Uradni list RS, št. 59/01) vsebuje naslednjo končno določbo:

Postopki za izdajo dovoljenj za graditev, nadomestne gradnje, rekonstrukcije s potresom poškodovanih objektov ter odstranitve s potresom poškodovanih oziroma uničenih objektov ali njihovih delov ter izvajanje drugih del, ki so v zvezi s popotresno obnovo, ter postopki za pridobitev sredstev in druge vrste državne pomoči, namenjene popotresni obnovi in spodbijanju razvoja v Posočju ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z določbami Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99 in 59/01), če ni s tem zakonom določeno drugače.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.