Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (ZPOOSRP-D)

V Zakonu o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99, 59/01 in 110/02 – ZGO) se za 3. členom doda nov 3.a člen, ki se glasi:

(1)Če je v poročilu o škodi, ki ga sprejme vlada, glede posledic novega potresa na območju popotresne obnove, ki je nastal v času izvajanja popotresne obnove po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: novi potres), vključen tudi objekt ali njegov del, ki je bil že vključen v poročilo o škodi iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona, na katerem je popotresna obnova v teku ali se je ta že zaključila, se sredstva državne pomoči za povečan obseg popotresne obnove na tem objektu ali ponovno popotresno obnovo takega objekta ali njegovega dela dodelijo v skladu z določbami tega zakona.

(2)Ne glede na določbe tega zakona v zvezi z obsegom popotresne obnove posameznega objekta vključuje povečan obseg popotresne obnove ali ponovna popotresna obnova stanovanjskega objekta iz prejšnjega odstavka tudi obnovo talnih in stenskih oblog, stavbnega pohištva ter električnih, vodovodnih, ogrevalnih in kanalizacijskih inštalacij.

(3)Ne glede na določbe tega zakona o izračunu višine sredstev državne pomoči, dodeljene za popotresno obnovo posameznega objekta ali njegovega dela, se za povečan obseg popotresne obnove ali ponovno popotresno obnovo objekta ali njegovega dela zaradi posledic novega potresa dodelijo sredstva državne pomoči v višini, ki je skupaj z zneskom izplačane zavarovalnine za škodo zaradi novega potresa, zmanjšanim za polovični znesek vplačanih premij, enaka stroškom povečanega obsega popotresne obnove oziroma stroškom ponovne popotresne obnove.

(4)Če se zaradi posledic novega potresa izkaže potreba po gradnji varovanih stanovanj, se iz sredstev državne pomoči, namenjenih za odpravo posledic novega potresa, za te namene dokapitalizira Stanovanjski sklad Republike Slovenije.

(5)Za popotresno obnovo v teku iz prvega odstavka tega člena se šteje popotresna obnova objekta ali dela objekta, za katero so bila odobrena sredstva državne pomoči pred nastankom novega potresa.«

4. člen se spremeni tako, da se glasi: »Predloge ukrepov razvojne pomoči občinam Bovec, Kobarid in Tolmin usklajuje na predlog teh občin Svet za strukturno politiko, ustanovljen v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje skladnega regionalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: svet).«

V četrtem odstavku 5. člena se črtajo besede »ob sodelovanju sveta«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena, se v državnih proračunih Republike Slovenije na proračunski postavki organa, pristojnega za regionalni razvoj, zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov razvojne pomoči iz 4. točke drugega odstavka 1. člena tega zakona v višini: – 400,000.000 tolarjev letno za leta 2002, 2003 in 2004, – 550,000.000 tolarjev v letu 2005, – 500,000.000 tolarjev v letu 2006, – 400,000.000 tolarjev letno za leti 2007 in 2008, – 300,000.000 tolarjev letno za leta 2009, 2010 in 2011 ter – 200,000.000 tolarjev letno v letih 2012 in 2013.«. Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena se v državnih proračunih Republike Slovenije na proračunski postavki organa, pristojnega za promet, zagotovijo sredstva za izvajanje investicijskega vzdrževanja in za gradnjo državnih cest na odsekih državnih cest: – R1-206/1027 Kranjska Gora-Vršič, – R1-206/1028 Vršič-Trenta, – R1-206/1029 Trenta-Bovec, – R1-203/1002 Predel-Bovec, – R1-203/1003 Bovec-Žaga, – R1-203/1004 Žaga- Kobarid, – G2-102/1039 Most na Soči-Bača, – G2-102/1038 Bača-Dolenja Trebuša in – G2-102/1037 Dolenja Trebuša-Želin v višini 2.200,000.000 tolarjev letno za leta 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.«

6. člen se črta.

V 7. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Za denarne donacije, namenjeni popotresni obnovi iz prvega odstavka tega člena, vlada v programu popotresne obnove iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona določi merila za dodeljevanje donacij upravičencem do državne pomoči za odpravo posledic novega potresa, pri čemer upošteva, da se donacije prednostno namenjajo družinam s šolajočimi se otroci in socialno ogroženim upravičencem.«

8. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Prihodki, določeni v prvem odstavku 7. člena tega zakona, so namenski prihodki skladno z določili 43. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000, 70/01, 30/02 in 56/02 – ZJU, v nadaljnjem besedilu: ZJF) in se vplačujejo na podračun Izvrševanje proračuna RS, odprt pri Upravi za javna plačila (UJP).

(2)Sredstva iz prejšnjega odstavka se v skladu z 48. členom ZJF mesečno izločajo v rezerve Republike Slovenije.«.

V prvem odstavku 9. člena se besedilo », ki jih opredeljuje prvi odstavek 31. člena Zakona o financiranju javne porabe« nadomesti z besedilom »v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance«.

V petem odstavku 11. člena se za prvim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »Sredstva državne pomoči pa se lahko uporabijo za poslovno škodo, nastalo pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in kmečkim gospodarstvom zaradi novega potresa iz 3.a člena tega zakona, če so na dan ponovnega potresa opravljali gospodarsko dejavnost v poškodovanih ali uničenih poslovnih prostorih. Sredstva državne pomoči se lahko v primerih iz prejšnjega stavka uporabijo tudi za ohranitev obstoječih delovnih mest pri nosilcih dejavnosti, ker začasno ne morejo opravljati dejavnosti zaradi posledic ponovnega potresa in so zato ta delovna mesta neposredno ogrožena.«

V 25. členu se doda nov petnajsti odstavek, ki se glasi: »(15) Ne glede na določbe šestega odstavka tega člena, se vsa posojila, odobrena pod pogoji iz tega zakona upravičencem iz 2., 3., 4. in 5. točke tretjega odstavka in četrtega odstavka 13. člena tega zakona, po 1. januarju 2004 revalorizirajo z rastjo srednjega tečaja Banke Slovenije za evro. Vsa odplačila kreditojemalcev od 1. januarja 2004 dalje se preračunajo po srednjem tečaju Banke Slovenije za evro, veljavnem na prvi delovni dan tekočega meseca, v katerem je bilo plačilo izvedeno, in se za ta znesek zniža tekoča glavnica.«

Za 27. členom se naslov poglavja spremeni tako, da se glasi:

V prvem odstavku 28. člena se besedilo »prostorskih izvedbenih aktov ali ureditvenih načrtov obnove (v nadaljnjem besedilu: ureditveni načrti)« nadomesti z besedilom »izvedbenih prostorskih aktov« ter doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Šteje se, da je nameravana gradnja, ki je vključena v popotresno obnovo objektov, v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, če je njena lokacija neposredno dostopna z javne ceste oziroma leži tik ob njej ali pa če njena lokacija izpolnjuje pogoje, ki so z zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisane za nadomestno gradnjo.« Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Če pristojna komisija za oceno poškodovanosti objektov ugotovi, da so objekti, ki naj bi se nadomestili, porušeni oziroma da so objekti, ki naj bi se rekonstruirali, neprimerni za prebivanje ali opravljanje dejavnosti in da se mora zato brez odlašanja izvesti nadomestno gradnjo oziroma rekonstrukcijo (v nadaljnjem besedilu: nujna gradnja), se šteje, da so za take gradnje izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 1. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – odločba US, 41/03 – ZVO-1, 45/04 – ZVZP-A, 47/04 in 62/04 – odločba US) in se jih lahko izvede brez poprej pridobljenega gradbenega dovoljenja, vendar samo, če jih izvede oziroma za njihovo izvedbo poskrbi Državna tehnična pisarna.

(4)Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi v primeru, če je potrebno v potresu poškodovan objekt, ki ga sicer ni bilo mogoče vključiti med nujno gradnjo, porušiti kasneje, ker ga kljub uporabi sodobnih tehničnih sredstev, namenjenih potresno varni gradnji, ni bilo mogoče rekonstruirati ali ker bi stroški njegove rekonstrukcije občutno presegli vrednost samega objekta.« Dosedanji tretji odstavek se črta.

29., 30., 31., 32., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39. in 40. člen se črtajo.

Za 40.a členom se dodajo novi 40.b, 40.c, 40.č, 40.d, 40.e, 40.f, 40.g, 40.h in 40.i člen, ki se glasijo:

(1)Za potrebe gradenj, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev za popotresno obnovo, se postopki za pridobitev dovoljenj za graditev iz drugega odstavka 28. člena tega zakona vodijo ter gradnje izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ta zakon ne določa drugače.

(2)Dovoljenja za graditev po določbah tega zakona so gradbena in uporabna dovoljenja po določbah zakona, ki ureja graditev objektov.

(3)Šteje se, da je gradnja, namenjena za odpravo posledic potresa, v javno korist.

Zahtevo za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj iz prejšnjega člena vlaga Državna tehnična pisarna, lahko pa tudi pravne oziroma fizične osebe, ki so po določbah tega zakona upravičene za pridobitev sredstev za odpravo posledic potresa (v nadaljnjem besedilu: upravičeni investitor).

Upravni organ, pri katerem se vlagajo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnje oziroma dela, ki so v zvezi z gradnjami iz 40.b člena tega zakona, in zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja za takšne objekte, je krajevno pristojna upravna enota.

(1)Pred začetkom gradnje objektov, ki niso vključeni med nujne gradnje, je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno priložiti dokumentacijo in listine, za katere je z zakonom, ki ureja graditev objektov, določeno, da jih je treba priložiti takšni zahtevi.

(2)Če upravičeni investitor pravice, na podlagi katere se lahko na določenem zemljišču oziroma objektu izvaja gradnja, še nima vpisane v zemljiško knjigo, se za takšno dokazilo šteje pogodba o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini, z notarsko overjenim podpisom na zemljiškoknjižnem dovolilu.

(3)Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo graditev objektov, za spremembo namembnosti objektov, ki jo opredeljuje program popotresne obnove objektov, gradbeno dovoljenje ni potrebno, ampak zadostuje lokacijska informacija, iz katere izhaja, da je takšna spremenjena raba v skladu z izvedbenim prostorskim aktom.

(1)Stranka v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt oziroma dela, ki so v zvezi z gradnjo iz 40.b člena tega zakona, je samo upravičeni investitor.

(2)Šteje se, da objekti, ki so potrebni za odpravo posledic potresa po tem zakonu, nimajo vplivov na okolico, razen če so to objekti, ki so s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, opredeljeni kot objekti, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna zaradi emisij energije ali snovi v okolje.

(3)Za izvedbo parcelacije ni obvezna predhodna dokončna ureditev obstoječih lastniških meja s parcelacijo zajetih parcel po določbah zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin oziroma zemljiški kataster.

(4)Pritožba lastnikov zoper odločbo, s katero geodetski upravni organ ugotovi spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu zemljiških parcel, ki so posledica izvedenih parcelacij iz prejšnjega odstavka, ne zadrži zaznambe sprememb podatkov v zemljiškem katastru.

(5)Površine novonastalih zemljiških parcel se v primerih, kadar meje lastniških parcel niso urejene, določijo na podlagi obstoječih veljavnih podatkov zemljiškega katastra.

(1)Pri ureditvi gradbišča in izvajanju del, ki se financirajo ali sofinancirajo iz sredstev za odpravo posledic potresa, se šteje, kot da se takšna gradnja izvaja kot gradnja v lastni režiji v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

(2)Gradbeni nadzor mora zagotoviti Državna tehnična pisarna.

Državna tehnična pisarna mora pred začetkom del, ki so v zvezi z nujnimi gradnjami: 1. pridobiti lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da tovrstno gradnjo na določenem zemljišču, kjer se naj bi takšna gradnja izvedla, izvedbeni prostorski akt omogoča oziroma da je takšna gradnja neposredno dostopna z javne ceste in ki vsebuje poleg predpisanih sestavin tudi kopijo kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta z vrisano lokacijo predvidene nadomestne gradnje oziroma vrisano lokacijo objekta, ki se naj bi rekonstruiral; 2. za zemljišče, na katerem se naj bi izvedla nadomestna gradnja oziroma rekonstrukcija v potresu poškodovanega objekta in na katerega se nanaša lokacijska informacija, pridobiti geološke podatke o ustreznosti nosilnih tal; 3. v primeru rekonstrukcije objekta, ki je varovan v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine oziroma v primeru nadomestne gradnje objekta, ki je bil porušen in je bil pred porušitvijo varovan v skladu s takšnimi predpisi, pridobiti kulturnovarstvene pogoje in zagotoviti, da bo pri sami izvedbi del sodeloval predstavnik pristojne službe za varstvo kulturne dediščine; 4. na podlagi geoloških podatkov o ustreznosti nosilnih tal in v primeru iz prejšnje točke tudi na podlagi podatkov iz kulturnovarstvenih pogojev pridobiti idejno zasnovo nameravane nadomestne gradnje oziroma rekonstrukcije; 5. preveriti, ali je nosilnost temeljnih tal ustrezna in ali so v primeru rekonstrukcije gradbeni proizvodi, ki naj bi se ohranili, uporabni in da je objekt primeren za rekonstrukcijo; 6. vzpostaviti gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer; 7. v sodelovanju z izvajalcem nadomestne gradnje oziroma rekonstrukcije imenovati odgovornega vodjo del ter poskrbeti, da bo gradbeni nadzor opravljala oseba, ki izpolnjuje z zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisane pogoje za odgovornega nadzornika in da bo ta oseba v primeru nadomestne gradnje, ki ne bi bila zgrajena na povsem isti lokaciji, kot je pred potresom stal porušeni objekt, poskrbela, da bo ob zakoličbi takšnega objekta prisoten tudi pooblaščeni predstavnik občine.

(1)Pred začetkom uporabe objektov, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje in tudi za objekte, ki so bili vključeni med nujne gradnje, je potrebno pridobiti uporabno dovoljenje.

(2)Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja je treba priložiti izjavo projektanta in Državne tehnične pisarne, da je objekt zgrajen v skladu s predpisi, ter geodetski načrt novega stanja zemljišča, za druge listine in dokazila, za katere je z zakonom, ki ureja graditev objektov, določeno, da jih je treba priložiti že v zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja, pa se mora poskrbeti do dneva, ko je razpisan tehnični pregled in jih na ta dan predložiti komisiji za tehnični pregled.

(3)Za enostanovanjske stavbe in stavbe, ki se po določbah zakona, ki ureja graditev objektov, lahko gradijo v lastni režiji, se izda uporabno dovoljenje brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, na temelju izjave Državne tehnične pisarne, da je gradnja izvedena v skladu s predpisi. V teh primerih investitorju tudi ni potrebno poskrbeti za listine in druga dokazila iz prejšnjega odstavka.

(4)Za druge objekte, ki niso objekti iz prejšnjega odstavka, se uporabno dovoljenje izda na način in po postopku, predpisanim z določbami zakona, ki ureja graditev objektov.

(1)Po končani nujni nadomestni gradnji oziroma rekonstrukciji objekta mora Državna tehnična pisarna zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priložiti: 1. predhodno pridobljeno lokacijsko informacijo, 2. geodetski načrt novega stanja zemljišča, 3. predhodno pridobljeno idejno zasnovo s priloženim posnetkom vseh elementov izvedene gradnje, kot so konstrukcije, inštalacije in naprave v tlorisih in tipičnih prerezov praviloma v merilu 1: 100, če gre za stavbo, oziroma v merilu 1: 500 ali večjem merilu, če gre za objekt gospodarske javne infrastrukture, vključno z analizo konstrukcije objekta kot celote, 4. zaključeni gradbeni dnevnik, in 5. dokazilo o zanesljivost objekta, izdelano na predpisanih obrazcih.

(2)V primeru nujne nadomestne gradnje oziroma rekonstrukcije stanovanjske stavbe se zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priloži samo listine iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka ter izjavo Državne tehnične pisarne, da je takšna stavba zgrajena oziroma rekonstruirana v skladu s predpisi.

(3)Po izdaji uporabnega dovoljenja se v primeru stavb po uradni dolžnosti izbriše porušena stavba iz zemljiškega katastra in katastra stavb ter vpiše nadomestna gradnja v zemljiški kataster in kataster stavb, hišna številka pa se ohrani in prenese na nadomestno gradnjo.«

V prvem odstavku 41. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Zaračunavati se tudi ne sme stroškov priklopa objektov na objekte gospodarske javne infrastrukture.«.

V petem in desetem odstavku 43. člena se besedili »Ministrom za gospodarstvo« in »Ministrstvo za gospodarstvo« nadomestita z besedilom »organ, pristojen za regionalni razvoj« v ustreznem sklonu.

Za VIII. poglavjem se dodajo naslov novega VIII.A poglavja in novi 48.a, 48.b, 48.c, 48.č in 48.d člen, ki se glasijo:

Gospodarskim družbam in zavodom se sredstva, ki so jih v letu 2004 namenili kot pomoč prizadetim za odpravo posledic novega potresa iz 3.a člena tega zakona, prizna kot odhodek za izplačila za humanitarne namene v dejanski višini izplačanih sredstev ne glede na omejitve po 25. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo).

Osnova za dohodnino za leto 2004 se lahko, ne glede na 9. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 – popr., 7/95, 14/96 – odločba US in 44/96, v nadaljnjem besedilu: ZDoh) dodatno zmanjša za prostovoljne prispevke, ki so jih zavezanci za dohodnino v letu 2004 z namenom popotresne pomoči vplačali osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje humanitarnih dejavnosti, vendar največ do višine 3% davčne osnove. Zavezanec za dohodnino mora navedeno vplačilo dokazati z ustreznimi dokumenti, ki se glasijo na njegovo ime.

V letu 2004 pridobljena sredstva iz naslova humanitarne pomoči, se prejemnikom, ki so upravičenci do državne pomoči za popotresno obnovo, ne vštevajo v davčno osnovo za leto 2004.

(1)Ne glede na določbo 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 108/02, v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-C) se davčnim zavezancem, ki vlagajo sredstva v opredmetena osnovna sredstva v občinah Bovec, Kobarid ali Tolmin, vloženi znesek odšteva od osnove za davek za leto 2004 poleg olajšave za investiranje za ta sredstva v skladu z 9. členom ZDDPO-C za to leto, vendar največ do polovice davčne osnove, če gre za vlaganja, ki so v skladu s prioritetami programa razvojne pomoči pri popotresni obnovi Posočja.

(2)Ne glede na določbo 48. člena ZDoh, se davčnim zavezancem, ki vlagajo sredstva v opredmetena osnovna sredstva v občinah Bovec, Kobarid ali Tolmin, vloženi znesek odšteva od osnove za davek za leto 2004, poleg 40% zneska, investiranega v skladu z 48. členom ZDoh, vendar največ do polovice davčne osnove, če gre za vlaganja, ki so v skladu s prioritetami programa razvojne pomoči pri popotresni obnovi Posočja.

(3)Ne glede na določbo 9. člena ZDoh, lahko davčni zavezanec, ki je upravičen do državne pomoči za popotresno obnovo po tem zakonu, poleg 3% zmanjšanja davčne osnove v skladu z 9. členom ZDoh, uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove v letu 2004 v višini sredstev, ki jih je porabil za popotresno obnovo, vendar ne več kot v višini 3% davčne osnove. Zmanjšanje osnove se davčnemu zavezancu prizna pod pogojem, da so bila porabljena sredstva dokazana z dokumenti, ki glasijo na njegovo ime.

(4)Navodilo o ugotavljanju dodatnih davčnih olajšav iz tega člena predpiše minister, pristojen za finance.

(1)Ne glede na določbe 159. in 167 člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 35/98 – odločba US, 82/98, 91/98, 1/99 – ZNIDC, 108/99, 37/01 – odločba US, 97/01, 105/03 – odločba US in 16/04 – odločba US), se zavezancem za davek od dohodka iz dejavnosti, ki jim je nov potres iz 3.a člena tega zakona poškodoval poslovne prostore do take mere, da jih ni več mogoče uporabljati za poslovno dejavnost, do ugotovitve poslovnega rezultata za leto 2004 začasno zadrži plačevanje akontacij za davek od dohodka iz dejavnosti.

(2)Stopnja poškodovanosti poslovnih prostorov je razvidna iz zapisnika za oceno škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zavezanec mora vložiti zahtevo za začasno zadržanje plačila akontacij pri pristojnem davčnem organu v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.«

Postopki za izdajo dovoljenj za graditev, nadomestne gradnje, rekonstrukcije s potresom poškodovanih objektov ter odstranitve s potresom poškodovanih oziroma uničenih objektov ali njihovih delov ter izvajanje drugih del, ki so v zvezi s popotresno obnovo, ter postopki za pridobitev sredstev in druge vrste državne pomoči, namenjene popotresni obnovi in spodbijanju razvoja v Posočju ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z določbami Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99 in 59/01), če ni s tem zakonom določeno drugače.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 433-07/98-13/27 Ljubljana, dne 22. julija 2004. EPA 1454-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Feri Horvat l. r.