iuris
Člen je iz starejše konsolidacije. Aktualno besedilo je v predpisu EZ-UPB2.
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonEnergetski zakon (uradno prečiščeno besedilo) · EZ-UPB1 · ne velja od 28. 6. 2014

4. člen EZ-UPB1

Sodna praksa: 10 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 11. 2022Vse odločbe ↓
  • VSK Sklep I Cp 465/2022Višje sodišče v Kopru · 2022

    Za presojo pravnega razmerja med pravdnima strankama v zvezi z dobavo toplotne energije je treba uporabiti tako zakonske določbe Energetskega zakona, kot tudi splošne akte Agencije za energijo in sistemskih operaterjev distribucije toplote (distributerjev toplote). Gre za specialne pravne predpise na področju energetike, ki so kogentne narave in zavezujejo udeležence pravnih razmerij s področja energetike, torej tako tožečo stranko kot distributerja toplote, kot tudi etažne lastnike večstanovanjske stavbe, ki so odjemalci toplote. Tožeča stranka se zato utemeljeno sklicuje na določbe teh predpisov, ki določajo, da v primeru, ko ni sklenjena pisna pogodba o dobavi toplote, pa odjemalec (skupno odjemno mesto) dejansko odjema toploto, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote (19. člen Splošnih pogojev, 59. člen SON in 530. člen EZ-1).

  • UPRS Sodba II U 308/2016-16Upravno sodišče RS · 2018

    Predmet sodne presoje je, ali je odločitev o izbiri ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem bila upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisnimi merili in po predpisnem postopku.

  • UPRS Sodba II U 290/2016-19Upravno sodišče RS · 2018

    Po ustaljeni sodni praksi je postopek javnega razpisa specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležncev, ki konkurirajo za javna sredstva. Sklicevanje na del razpisne dokumentacije ne zadostuje za odločitev o vlogi, temeveč morajo biti jasno navedeni argumenti o celotni investiciji (obrazložitev o odločilnih dejstvih glede predmeta, namena in cilja javnega razpisa).

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 15. 3. 2005

Sodna praksa

10 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 11. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–10 od 10
  • VSK Sklep I Cp 465/2022
    Višje sodišče v Kopru · 2. 11. 2022

    Za presojo pravnega razmerja med pravdnima strankama v zvezi z dobavo toplotne energije je treba uporabiti tako zakonske določbe Energetskega zakona, kot tudi splošne akte Agencije za energijo in sistemskih operaterjev distribucije toplote (distributerjev toplote). Gre za specialne pravne predpise na področju energetike, ki so kogentne narave in zavezujejo udeležence pravnih razmerij s področja energetike, torej tako tožečo stranko kot distributerja toplote, kot tudi etažne lastnike večstanovanjske stavbe, ki so odjemalci toplote. Tožeča stranka se zato utemeljeno sklicuje na določbe teh predpisov, ki določajo, da v primeru, ko ni sklenjena pisna pogodba o dobavi toplote, pa odjemalec (skupno odjemno mesto) dejansko odjema toploto, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote (19. člen Splošnih pogojev, 59. člen SON in 530. člen EZ-1).

  • UPRS Sodba II U 308/2016-16
    Upravno sodišče RS · 7. 11. 2018

    Predmet sodne presoje je, ali je odločitev o izbiri ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem bila upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisnimi merili in po predpisnem postopku.

  • UPRS Sodba II U 290/2016-19
    Upravno sodišče RS · 7. 11. 2018

    Po ustaljeni sodni praksi je postopek javnega razpisa specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležncev, ki konkurirajo za javna sredstva. Sklicevanje na del razpisne dokumentacije ne zadostuje za odločitev o vlogi, temeveč morajo biti jasno navedeni argumenti o celotni investiciji (obrazložitev o odločilnih dejstvih glede predmeta, namena in cilja javnega razpisa).

  • VSL Sodba PRp 395/2017
    Višje sodišče v Ljubljani · 4. 4. 2018

    Iz izreka odločbe o prekršku prekrškovnega organa nedvomno izhaja, da se očita storitev prekrška A. A. kot odgovorni osebi pravne osebe, ker je kot direktor postopal v imenu in na račun pravne osebe, pri čemer mora kot direktor pravne osebe razpolagati s posebnim znanjem, ki ga zahteva vodenje pravne osebe, in skrbeti za zakonito poslovanje pravne osebe ter je tako v izreku odločbe prekrškovnega organa nedvomno opredeljena odgovornost A. A. kot neposrednega storilca, ki mora skrbeti za zakonitost poslovanja pravne osebe, česar pa direktor ni upošteval, ker je prepustil EDP, da so zaračunavali PPJEE proizvajalcem (uporabnikom) električne energije v obliki obračuna na podlagi dejansko izmerjenih prevzetih količin, ne da bi te uporabnike enotno obravnavali na vsem enotnem slovenskem trgu proizvajalcev in odjemalcev električne energije. Glede na zakonodajo in Koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije z dne 21. 6. 2007 višje sodišče ugotavlja, da so dejansko in pravno pravilne ugotovitve prekrškovnega organa in sodišča ter posledično pravilni razlogi odločbe o prekršku in sodbe, da je

  • VSC Sodba Cpg 236/2017
    Višje sodišče v Celju · 28. 3. 2018

    Na podlagi Pogodbe o prodaji in nakupu električne energije je bila tožena stranka kot dobavitelj električne energije dolžna tožeči stranki kot odjemalcu prodajati električno energijo. Izpolnitve te pogodbene obveznosti je tožena stranka bila oproščena le v primeru nastopa višje sile, kot to določa člen 7.1 pogodbe (priloga B3 in B4 spisa). Ni dvoma, da je bila skladno z določbami EZ in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, ki jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, tožena stranka kot dobavitelj električne energije tožeči stranki, dolžna tožeči stranki kot odjemalcu oziroma uporabniku električne energije zagotavljati kakovostno in zanesljivo oskrbo z električno energijo, kot to izhaja iz 1. člena EZ in je to zaključiti iz 4. člena istega zakona, ki določa, kaj so dobavni pogoji za dobavo električne energije, ter da ti zavezujejo tako sistemskega operaterja, dobavitelja in odjemalca. Kot pogodbeni dobavitelj tožeče stranke na osnovi Pogodbe o prodaji in dobavi električne energije, kakor tudi kot lastnik elektrodistribucijske infrastrukture in izvajalec dejavnosti za SODO, odgovarja tožena stranka tožeči stranki za redno in kakovostno dobavo elektr

  • VSRS Sklep III Ips 91/2015
    Vrhovno sodišče RS · 24. 1. 2017

    V primeru spremembe uporabnika merilnega mesta preneha zgolj obveznost prodajati oziroma kupovati električno energijo, še vedno pa obstaja obveznost pogodbenih strank glede prodaje in nakupa dogovorjene količine električne energije po dogovorjeni ceni.

  • VSK sodba Cpg 167/2014
    Višje sodišče v Kopru · 12. 6. 2014

    Način obračunavanja omrežnine je določen z Aktom, ki je v spornem obdobju v 100. členu določal, da proizvajalec električne energije, ki je priključen na omrežje sistemskega operaterja, plača omrežnino za prevzem električne energije iz omrežja glede na določbe tega akta. Gramatikalna razlaga lahko pripelje edino do zaključka, da so na ta način proizvajalci izenačeni s končnimi odjemalci, saj Akt, ko določa obveznost plačevanja omrežnine in kriterije za njeno višino, govori v ostalih členih le o končnih odjemalcih. Tako tudi namenska razlaga določb Akta pripelje do enakega zaključka, da mora proizvajalec, ki je hkrati tudi prejemnik energije, plačati omrežnino glede na količino prejete energije.

  • VSRS Sodba X Ips 90/2011
    Vrhovno sodišče RS · 23. 1. 2013

    30. člen EZ prepušča občini (le) ureditev organizacije in načina izvajanja dejavnosti javne službe oskrbe s plinom. Po presoji Vrhovnega sodišča takšno pooblastilo v zakonu ne zajema določitve dodatnega kriterija razmejitve med omrežjema v občinskem odloku (kriterij 16 barov) niti ne dopušča razlage, da lahko revidentka z odlokom samostojno določi obveznost predaje določenega omrežja izvajalcu. Z določitvijo obveznosti predaje distribucijskega omrežja v prvem odstavku 37. člena Odloka v zvezi s prvim odstavkom 7. člena Odloka je revidentka presegla okvir pooblastila v citiranem členu EZ, s čimer je nezakonito posegla v ureditev dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki je izrecno določena z EZ in je bila podeljena tožeči stranki s koncesijo, s takšno ureditvijo v izpodbijanih določbah odloka pa je posledično posegla v pristojnost države.

  • UPRS sodba U 445/2007
    Upravno sodišče RS · 30. 3. 2010

    Pri obveznostih javnopravne narave vsakokratni znesek obveznosti obračuna običajno tisti organ ali subjekt, ki je za to pooblaščen po predpisu ali javnopravnem splošnem aktu. Možnost, da bi znesek vsakokratnih obveznosti določal tisti, ki je dolžan te obveznosti izpolnjevati, predpisi določajo izjemoma (npr. institut samoobdavčitve po davčni zakonodaji), ne pa kot pravilo. Niti EZ niti na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi oziroma splošna akta, veljavni v času odločanja o tožničini zahtevi, niso določali, da omrežnino obračunava uporabnik elektroenergetskega sistema sam.

  • UPRS sodba U 446/2007
    Upravno sodišče RS · 30. 3. 2010

    Glede zakonitosti odločanja upravnih organov v posameznih upravnih zadevah (6. člen ZUP) velja splošno pravilo, da se ob odločanju na prvi stopnji uporabljajo zakoni, predpisi oziroma splošni akti, ki veljajo na dan izdaje odločbe, kolikor posamezni zakoni ne določajo drugače (primerjaj 155. člen URS). To velja tudi za obravnavano upravno zadevo, ki po vsebini predstavlja upravno reševanje spora med tožnico in SODO na podlagi 88. člena EZ.