Zakon o notariatu (uradno prečiščeno besedilo) (ZN-UPB1)

Notariat je javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon. Notariat opravljajo notarji in notarke (v nadaljnjem besedilu: notarji), imenovani po tem zakonu, kot svoboden poklic. Notarji opravljajo svojo poklicno dejavnost osebno, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. Pravice in dolžnosti notarjev ureja ta zakon.

Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah tega zakona javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice; prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom; opravljajo po nalogu sodišč zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu.

Notarske listine so: notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila. Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene v tem zakonu.

Notarski zapis je izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa.

Notar sme na zahtevo strank sestavljati tudi zasebne listine. V nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornih stvareh pred drugimi državnimi organi sme zastopati stranke kot pooblaščenec, če so zadeve v neposredni zvezi s kakšno notarsko listino, sestavljeno pri njem. Kadar opravlja zadeve iz prejšnjega odstavka, ima notar pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik. Notar ne sme zastopati stranke v postopku, v katerem se v celoti ali deloma izpodbija listina, pravni posel ali drugo dejanje, pri katerem je sodeloval kot notar v smislu 2. člena tega zakona.

Notar mora opravljati zadeve iz 2. člena tega zakona pošteno in vestno v skladu s predpisi. Notar odgovarja stranki za škodo, povzročeno s kršitvijo dolžnosti ali pooblastil, določenih s tem zakonom. Notar sme odkloniti opravljanje zadev iz 2. člena tega zakona samo iz razlogov, navedenih v tem zakonu.

Ob pogoju vzajemnosti ima notarska listina, izdana v tuji državi, v Republiki Sloveniji enako pravno veljavo kot notarska listina, izdana po tem zakonu. Pod pogojem iz prejšnjega odstavka je tuji notarski zapis v Republiki Sloveniji izvršljiv neposredno, če se nanaša na pravice, ki niso v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, in če vsebuje vse elemente, ki so za izvršljivost potrebni po tem zakonu.

Za notarja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je državljan Republike Slovenije, 2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost, 3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete, 4. da je opravil pravniški državni izpit, 5. da ima pet let praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto pri notarju in najmanj eno leto pri sodišču, odvetniku ali državnem pravobranilcu, 6. da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, 7. da aktivno obvlada slovenski jezik, 8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata, 9. da še ni dopolnil 64 let. Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je, ob pogoju pravne in dejanske vzajemnosti, lahko imenovan za notarja tudi tuj državljan, ki izpolnjuje ostale pogoje iz prejšnjega odstavka. Šteje se, da pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki je pravniško delo opravljala pri notarju, sodišču, odvetniku oziroma organu s funkcijami državnega pravobranilstva v tuji državi, če je takšno delo koristno za usposobljenost, ki jo zahteva opravljanje notariata v Republiki Sloveniji. Šteje se, da pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki je opravljala najmanj pet let poklic odvetnika ali funkcijo sodnika na pravdnem ali nepravdnem področju ali funkcijo državnega pravobranilca in oseba, ki je redni ali izredni profesor civilnega prava. Pogoja iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje, kdor je v kazenskem postopku ali je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje notariata, dokler se kazenska sankcija po zakonu ne izbriše, ali kdor se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal notariata. (Opomba: odločba US, št. U-I-344/94-19, Uradni list RS, št. 41/95 – razveljavitev petega odstavka 8. člena v delu, po katerem pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena zakona ne izpolnjuje, kdor je v kazenskem postopku.)

Z notariatom je nezdružljivo opravljanje odvetništva ali katerekoli plačane službe oziroma funkcije. Notarju ni dovoljeno opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata, ali zaradi katerih bi bilo lahko okrnjeno zaupanje v notarjevo nepristranskost oziroma v verodostojnost po njem izdanih listin.

Notarja imenuje na prosto notarsko mesto minister, pristojen za pravosodje. Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije o prijavljenih kandidatih. Razpis prostega notarskega mesta objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v Uradnem listu Republike Slovenije. Vloge za imenovanje na razpisano prosto notarsko mesto se vložijo pri ministrstvu. Z nepopolnimi in prepozno vloženimi prijavami se ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, ministrstvo zavrne po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Minister, pristojen za pravosodje, lahko imenuje notarja na prosto mesto v drugem kraju brez razpisa. Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije. Zoper odločbo o imenovanju notarja ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Postopek imenovanja na prosto notarsko mesto se prekine do pravnomočnosti sodne odločbe.

Minister, pristojen za pravosodje, opravi izbiro izmed kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje, upoštevajoč zlasti naslednja merila: – dosedanje strokovno delo ter – dodatno strokovno usposobljenost in dodatna znanja.

Število in sedeže notarskih mest določi ministrstvo tako, da pride najmanj eno notarsko mesto na območje okrajnega sodišča. Na območjih z večjo koncentracijo prebivalstva ter intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem se glede na obseg notarskega poslovanja določi število notarskih mest tako, da pride najmanj po en notar na vsakih dvajset tisoč prebivalcev. Število in sedeži notarskih mest iz prejšnjega odstavka se določijo na podlagi meril, ki jih določi ministrstvo.

Notar sme opravljati svoje poslovanje za vse območje Republike Slovenije. Sodišča smejo nalagati opravljanje zadev v smislu 2. člena tega zakona samo notarjem, ki imajo sedež na njihovem območju; če je teh več, pa po času naloga sodišča, upoštevaje abecedni red priimkov notarjev. Notarske zapise pravnih poslov, sklenjenih za zavarovanje denarnih terjatev z zastavno pravico na nepremičninah, sestavi notar, ki ima sedež notarske pisarne na območju okrajnega sodišča, ki je pristojno za vpis zastavne pravice v zemljiško knjigo. Če je predmet obremenitve z zastavno pravico več nepremičnin, ki so vpisane v zemljiških knjigah večih sodišč, je pristojen notar s sedežem pisarne na območju tistega okrajnega sodišča, pri katerem je zemljiška knjiga, v katero je vpisana glavna nepremičnina. Pogoj iz tega odstavka izpolnjuje tudi notar, ki mu je v skladu z drugim odstavkom 20. člena tega zakona dovoljeno opravljanje poslovanja zunaj sedeža notarske pisarne. Če notar zaradi omejitve poslovanja iz 22. člena tega zakona v posamezni zadevi ne sme poslovati, je za sestavo notarskega zapisa iz prejšnjega odstavka tega člena pristojen notar, ki ga določi predsednik Notarske zbornice Slovenije.

Notar sestavlja notarske listine v slovenskem jeziku. Na območjih, kjer je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina, sestavlja notarske listine, če stranka uporablja italijanski ali madžarski jezik, v obeh uradnih jezikih. V tujem jeziku, ki ni uradni jezik, lahko sestavi notar listino na zahtevo stranke le, če izpolnjuje pogoje za sodnega tolmača in če je listina namenjena uporabi v tujini. Če stranke oziroma drugi udeleženci pri sestavljanju listine iz prejšnjega odstavka ne razumejo jezika, v katerem je listina sestavljena, mora listina vsebovati klavzulo, da jim je bila njena vsebina v celoti prevedena. Prevaja notar ali, na zahtevo stranke, sodni tolmač.

Notar mora skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren strankam po obligacijskih predpisih. Najnižjo zavarovalno vsoto določi v soglasju z ministrstvom Notarska zbornica Slovenije. Notar je dolžan zavarovalno pogodbo iz prvega odstavka tega člena v 30 dneh uskladiti z zavarovalno vsoto iz prejšnjega odstavka.

Pred prisego si mora notar priskrbeti pečat in žig. Pečat in žig morata vsebovati grb Republike Slovenije, ime in priimek notarja, naziv notarskega mesta in ime kraja, v katerem ima notar sedež. Odtis pečata in žiga iz prejšnjega odstavka ter notarjev podpis overi predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega ima notar sedež. Overjena odtisa pečata in žiga ter overjeni notarjev podpis deponira predsednik sodišča pri Notarski zbornici Slovenije.

Potem, ko so opravljena dejanja iz 14. in 15. člena tega zakona, izreče notar prisego pred predsednikom višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta, na katero je notar imenovan. Prisega se glasi: »Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in notariat opravljal vestno, pošteno in nepristransko.«

Notarska zbornica Slovenije določi in objavi datum nastopa poslovanja notarja v Uradnem listu Republike Slovenije potem, ko prejme kopijo zapisnika o prisegi.

Notar, ki je bil imenovan na notarsko mesto v drugem kraju, nastopi poslovanje na tem mestu potem, ko sta odtisa pečata in žiga ter overjen notarjev podpis deponirani po 15. členu tega zakona in ko Notarska zbornica Slovenije objavi začetek njegovega poslovanja na tem notarskem mestu v smislu prejšnjega člena.

Notar se razreši: 1. če pisno izjavi, da ne želi več opravljati notariata; 2. če sprejme plačano službo oziroma funkcijo ali se vpiše v imenik odvetnikov (9. člen); 3. če je obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen; 4. če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja notariata; 5. če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata; 6. če brez utemeljenega razloga ne začne poslovati z dnem, ki je določen kot začetek nastopa poslovanja (17. člen); 7. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje notariata; 8. če je disciplinsko kaznovan z ukrepom odvzema pravice opravljati notariat; 9. z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starosti. Razrešitveni razlog iz prejšnjega odstavka nastopi v primeru iz: – 1. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko pisna izjava prispe k Notarski zbornici Slovenije, – 2. točke prejšnjega odstavka z dnem nastopa službe oziroma funkcije oziroma z dnem vpisa v imenik odvetnikov, – 3. in 4. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo sodbe, – 6. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko bi moral začeti poslovati, – 8. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo odločbe disciplinskega organa, – 9. točke prejšnjega odstavka z dnem upokojitve oziroma z iztekom leta, v katerem je notar dopolnil starost 70 let. O nastopu razrešitvenega razloga iz 1., 2., 5., 6., 7. in 9. točke prvega odstavka tega člena obvesti Notarska zbornica Slovenije ministrstvo takoj, ko zanj zve, o nastopu razrešitvenega razloga iz 3., 4. in 8. točke pa ga obvesti sodišče oziroma disciplinsko sodišče, ki je sodbo oziroma odločbo izdalo. Odločbo o razrešitvi notarja izda minister, pristojen za pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

Notar mora imeti svojo pisarno v kraju, kjer je sedež njegovega notarskega mesta. Notarska zbornica Slovenije lahko dovoli notarju periodično opravljanje poslovanja zunaj sedeža notarskega mesta, če tako narekujejo potrebe prebivalstva. Uradne ure notarskih pisarn predpiše minister, pristojen za pravosodje. Notar lahko na predlog stranke opravi uradno dejanje zunaj časa, določenega s predpisom iz prejšnjega odstavka, kot tudi ob praznikih ali dela prostih dnevih.

Notar ne sme začeti poslovati pred dnem, ki je objavljen kot dan začetka njegovega poslovanja. Notar, ki je nastopil poslovanje na novem notarskem mestu, mora z istim dnem prenehati poslovati na prejšnjem notarskem mestu.

Notar ne sme sestavljati listin, iz katerih neposredno izhajajo pravice ali obveznosti zanj, za njegovega zakonca ali osebo, s katero živi v izvenzakonski življenjski skupnosti, za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu pa do drugega kolena, ali za osebe, katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik kakšnega udeleženca ali njegov pooblaščenec. Notarska listina, sestavljena v nasprotju s prejšnjim členom ali prvim odstavkom tega člena, nima pravnih učinkov javne listine.

Notar ne sme opravljati zadev iz 2. člena tega zakona v poslih, ki so po zakonu nedopustni ali o katerih sumi, da jih stranke sklepajo samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovale tretjo osebo. Prav tako notar ne sme poslovati z osebo, o kateri ve, da zaradi mladoletnosti ali iz drugega zakonskega razloga ni sposobna skleniti pravnega posla.

Notar odkloni poslovanje v primerih, ki jih določa ta zakon. O utemeljenosti odklonitve poslovanja na predlog stranke odloči Notarska zbornica Slovenije. Notar mora Notarski zbornici Slovenije na njeno zahtevo posredovati pisno pojasnilo o razlogih za odklonitev poslovanja. Organ Notarske zbornice Slovenije, ki v skladu z njenim statutom odloča o utemeljenosti notarjeve odklonitve poslovanja, mora o tem odločiti v osmih dneh od prejema predloga. Zoper odločbo Notarske zbornice Slovenije ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

Če notar pri sestavi listine o pravnem poslu ali pri overitvi podpisa na listini o pravnem poslu ugotovi, da zastopnik ni upravičen za zastopanje stranke pri sklenitvi pravnega posla ali, da so interesi zastopnika v nasprotju z interesi zastopane stranke, mora udeležence notarskega opravila na to opozoriti ter jih poučiti o posledicah tako sklenjenega pravnega posla. Če udeleženci vztrajajo pri zahtevi za sestavo notarske listine, mora notar zahtevi ugoditi ter na listini navesti, s kakšnimi pomanjkljivostmi in pravnimi posledicami je udeležence seznanil. Če udeleženci takšni zaznambi nasprotujejo, mora notar sestavo notarske listine odkloniti.

Notar mora varovati kot tajnost podatke o osebah, dejstvih oziroma pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarski zapis, kolikor iz volje strank ali vsebine pravnega posla ne izhaja kaj drugega. Predpisi o sodnih in upravnih postopkih določajo, kdaj in v kakšnem obsegu je notar dolžan dati podatke iz prejšnjega odstavka sodišču ali drugemu državnemu organu. Dolžnost iz prvega odstavka tega člena veže tudi osebe, zaposlene pri notarju.

Preiskava ali zaseg listin, ki so v hrambi pri notarju, ter denarja in vrednostnih papirjev, ki jih je notar prevzel zaradi predaje tretji osebi, kakor tudi notarjevih poslovnih knjig in drugih dokumentov notarske pisarne je dovoljena samo glede listin in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi, izdani v kazenskem postopku. Pri preiskavi notarske pisarne mora biti navzoč predstavnik Notarske zbornice Slovenije.

Notar ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden proti njemu zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju notariata, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov višjega sodišča, na območju katerega se vodi postopek. O odreditvi pripora sodišče obvesti Notarsko zbornico Slovenije.

Pečat in žig iz 15. člena tega zakona sme notar uporabljati samo za dejanja, ki jih je opravil med poslovanjem. Pečat in žig mora skrbno varovati pred dostopnostjo tretjim osebam. Če notarju pečat ali žig izgine ali ga izgubi, mora o tem brez odlašanja obvestiti Notarsko zbornico Slovenije. Novi pečat in žig, ki se morata po obliki razlikovati od prejšnjih, notar lahko uporablja po overitvi odtisov po drugem odstavku 15. člena tega zakona. Enako velja, če je treba spremeniti vsebino pečata in žiga zaradi spremembe notarjevega imena ali sedeža. Če se prejšnji pečat ali žig najde ali spremeni, ga mora notar predati Notarski zbornici Slovenije, ki ga komisijsko uniči. Če notar spremeni podpis, ga sme uporabljati šele potem, ko je overitev novega podpisa deponirana po drugem odstavku 15. člena tega zakona.

V notarski listini mora notar verno in popolno zapisati izjave, podane pred njim, oziroma dejstva, ki jih je neposredno zaznal.

Če je pri sestavljanju notarske listine sodeloval drugi notar, je enako odgovoren za spoštovanje predpisov. V primeru iz prejšnjega odstavka vodi poslovanje tisti notar, na katerega so se obrnile za sestavo listine stranke. Ta notar listino sestavi, podpiše, pečati in hrani. Po določbah tega zakona o podpisih jo podpiše tudi drugi notar.

Notarske listine so lahko v fizični ali elektronski obliki. Notarske listine v fizični obliki morajo biti pisane na papir, ki glede formata in kakovosti ustreza standardom, določenim z aktom Notarske zbornice Slovenije. Notarske listine v fizični obliki smejo biti ročno izpisane s trajno obstojnim črnilom ali z napravami za pisanje besedil, ki omogočajo trajno obstojen zapis. Uporaba drugih postopkov zapisovanja je dovoljena le, če zagotavljajo enake značilnosti kot natipkana listina. Notarske listine v elektronski obliki morajo izpolnjevati pogoje za zapis in hrambo podatkov v elektronski obliki glede nespremenljivosti, verodostojnosti in zanesljivosti shranjevanja, ki so določeni z zakonom.

Prazna mesta v notarski listini v fizični obliki morajo biti izpolnjena s črtami. Če obsega notarska listina v fizični ali elektronski obliki več strani, se morajo te označiti z zaporednimi številkami. Če je vpisana v vpisnik, se notarska listina označi tudi s številko in oznako vpisnika, pod katero je vpisana. Zneski, datumi in druge številčne oznake v notarski listini v fizični ali elektronski obliki morajo biti izpisani tudi z besedami, razen številčnih oznak zemljiškoknjižnih vložkov oziroma parcel ter uradnih listov oziroma posameznih določb zakona ali drugega predpisa, na katerega se sklicuje listina.

V notarski listini v fizični obliki ne sme biti besed ali znakov nad začetkom besedila, med vrsticami ali ob robu besedila. Vsaka beseda, znak ali podpis, ki se nahaja nad, ob ali med vrsticami besedila, se šteje za neobstoječ.

V notarski listini v fizični obliki se ne sme ničesar izbrisati. Če je treba del besedila prečrtati, mora biti to storjeno tako, da prečrtani tekst ostane čitljiv. Če je treba besedilo v listini v fizični obliki spremeniti ali ga dopolniti, se sme to storiti na koncu listine v fizični obliki, s tem da mora biti nedvoumno označeno, na kateri del besedila listine v fizični obliki se sprememba ali dostavek nanaša. Prav tako morata biti na koncu označena mesto in obseg besedila, ki je bilo črtano v smislu prejšnjega odstavka.

Če obsega notarska listina v fizični obliki več pol, morajo biti vse pole prešite z jamstvenikom, oba konca le-tega pa na zadnji strani pritrjena s pečatnim voskom ali lepilnim trakom, pritrditev pa zavarovana z notarskim žigom oziroma pečatom. Enako velja za listine, ki morajo biti po zakonu ali drugem predpisu priložene javni listini. Če pooblastil in drugih prilog ni mogoče spojiti z notarsko listino v fizični obliki na način, določen v prejšnjem odstavku, morajo biti opremljene z zaznamkom, da so priloge, in poslovno številko listine. Število in vrsta takih prilog se zapiše na koncu notarske listine v fizični obliki pred podpisi.

Vsako stran notarske listine v fizični obliki parafirajo udeleženci in notar, ki je listino v fizični obliki sestavil. Če udeleženec ne zna ali ne more pisati, parafirata namesto njega strani priči iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona. Parafe ne smejo segati v besedilo listine v fizični obliki.

Notarsko listino v fizični obliki na koncu lastnoročno podpiše notar, ki jo je sestavil, poleg podpisa pa pritisne svoj pečat ali žig. Poleg notarja podpišejo na koncu listino v fizični obliki udeleženci. Priče jo podpišejo, če je njihovo sodelovanje pri sestavi listine po zakonu potrebno. Če udeleženec ne zna ali ne more pisati, mora biti to v listini zapisano. V tem primeru morata pri sestavi listine sodelovati dve pismeni priči ali drugi notar, pred katerimi postavi udeleženec na listino svoj ročni znak, kar potrdita priči oziroma drugi notar s svojim podpisom. Priči iz prejšnjega odstavka izbere udeleženec.

Če na notarski listini v fizični obliki ni podpisa in pečata ali žiga notarja oziroma na notarski listini v elektronski obliki ni varnega elektronskega podpisa overjenega s kvalificiranim potrdilom notarja, ki je listino sestavil, takšna listina nima pravnega učinka javne listine. Posledice ostalih kršitev določb 31. do 37. člena tega zakona za verodostojnost notarske listine oceni sodišče, če ta zakon ne določa drugače.

Uporabo notarske listine v elektronski obliki ter standarde, ki jih mora ta izpolnjevati v zvezi z zagotavljanjem enakih lastnosti glede nespremenljivosti, verodostojnosti in zanesljivosti shranjevanja, določi zakon. Notarsko listino v elektronski obliki elektronsko podpišeta notar in udeleženec ter priče, kadar je njihova udeležba potrebna, z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Tako podpisana listina je enakovredna notarski listini z lastnoročnim podpisom in žigom ali pečatom notarja in ima zato enako veljavnost. Notarska zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, in ministrom, pristojnim za informacijsko družbo, izmed overiteljev, ki izdajajo kvalificirana potrdila, določi seznam overiteljev, ki ta potrdila izdajajo notarjem. Overitelji iz seznama vodijo evidenco izdanih kvalificiranih potrdil notarjem ločeno od drugih kvalificiranih potrdil.

Preden začne notar sestavljati notarsko listino, mora ugotoviti osebno istovetnost strank in drugih udeležencev. Osebno istovetnost ugotavlja na podlagi uradnih dokumentov (osebne izkaznice, potnega lista) oziroma če to ni mogoče, na kakršenkoli drug način, po katerem je istovetnost udeleženca mogoče nedvomno izkazati. Način ugotovitve istovetnosti oseb, udeleženih pri sestavi notarske listine, mora biti vselej naveden v listini.

Če je stranka gluha ali nema, mora notar zagotoviti, da ji je vsebina notarske listine v celoti znana in razumljiva. Če je pri sestavljanju listine udeležena gluha ali nema stranka, ki ne zna brati, mora pri sestavljanju listine razen zapisnih prič sodelovati tudi oseba njenega zaupanja, ki je sposobna stranki podati celotno vsebino listine. Okoliščine iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena mora notar zabeležiti v listini z navedbo o tem, na kakšen način je bila stranki vsebina listine predočena.

Notarsko listino morajo stranke in drugi udeleženci podpisati vpričo notarja. Če je listina podpisana brez prisotnosti notarja, mora oseba, ki jo je podpisala, podpis potrditi vpričo notarja kot lastnoročen. To potrdilo mora biti zapisano v listini, preden jo podpiše notar.

Notar mora pred sestavo notarske listine strankam na razumljiv način opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla ali izjave volje, ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje. Notar mora stranke opozoriti tudi na morebitne druge okoliščine v zvezi z nameravanim pravnim poslom, če jih pozna, razen podatkov, ki jih je notar v skladu s 25. členom tega zakona dolžan varovati kot tajnost. Stranke mora tudi odvračati od nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav ter jih izrecno opozoriti na možne pravne posledice takšnih izjav. Če stranke pri svojih izjavah vztrajajo, jih mora vnesti v notarsko listino, ob tem pa navesti tudi opozorila, dana strankam v zvezi z njimi.

Notarski zapis mora vsebovati: 1. priimek in ime notarja, navedbo, da nastopa kot notar, in njegov sedež; 2. priimek in ime, rojstne podatke in prebivališče udeležencev pravnega posla, njihovih pooblaščencev, zapisnih prič in tolmačev; če so udeleženci pravnega posla pravne osebe, pa njihovo ime in sedež ter ime in priimek predstavnika ali pooblaščenca; 3. navedbo o načinu ugotovitve istovetnosti oseb iz prejšnje točke; 4. vsebino pravnega posla, navedbo pooblastil ali prilog; 5. navedbo, da je notar udeležencem notarski zapis prebral in da so udeleženci notarski zapis odobrili; 6. datum, uro in kraj sestave notarskega zapisa; 7. podpise oseb, navedenih v 1. in 2. točki, ter pečat ali žig notarja, ki je sestavil notarski zapis. Notar je dolžan pred sestavo notarskega zapisa stranke pozvati, da predložijo morebitne listine, ki predstavljajo del celovitega pravnega posla ali več pravnih poslov med istimi strankami, ki zasledujejo enak poslovni namen kot pravni posel, ki bi bil zapisan v notarskem zapisu ali so z njim v drugačni pravni povezavi (povezani pravni posli). Če stranke predložijo listine iz prejšnjega odstavka ali če notar na drug način ugotovi, da gre za povezane pravne posle, mora stranke posebej opozoriti na pravne posledice tako povezanih poslov. Prepisi listin iz drugega odstavka tega člena, ki jih predložijo udeleženci pravnega posla ali s katerimi razpolaga notar, se priložijo notarskemu zapisu. Če notar ugotovi, da listine o povezanih pravnih poslih obstajajo, udeleženci pa zavrnejo predložitev teh listin, mora notar sestavo notarskega zapisa odkloniti. Če je pri sestavljanju notarskega zapisa sodeloval eden ali več drugih notarjev, mora vsebovati zapis podatke iz 1. točke prvega odstavka tega člena tudi o tem notarju ter njegov podpis. Če se notarski zapis pozneje dopolni, popravi ali spremeni z drugim notarskim zapisom, se mora to zabeležiti v obliki uradnega zaznamka na izvirniku prejšnjega notarskega zapisa, oziroma če je ta izročen, na njegovem overjenem prepisu, ki ga hrani notar.

Udeleženci smejo dodati notarskemu zapisu pooblastila in druge priloge v izvirniku ali prepisu. Le-te mora izdajatelj potrditi v notarskem zapisu, sicer ne dobijo večje verodostojnosti, kot bi jo imele sicer. Priloge, ki jih udeleženci še niso podpisali in ki niso javne listine, morajo podpisati udeleženci, morebitne zapisne priče in notar.

Notarski zapis, pri katerem niso upoštevane določbe 5. in 7. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, nima pravnega učinka javne listine. Sodišče oceni glede na okoliščine primera, koliko kršitve določb od 1. do 4. in 6. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona ukinjajo ali zmanjšujejo verodostojnost notarskega zapisa.

Oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi sporočitelja, in pisna oporoka, ki jo oporočitelj izroči notarju z notarskim zapisom, imata enake pravne učinke kot sodna oporoka. Oporočitelju mora notar izdati potrdilo o tem, da se pri notarju hrani njegova oporoka.

V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni naslednji pravni posli: 1. pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, 2. pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, 3. sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju, 4. drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.

Pravni posli iz prejšnjega člena, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, niso veljavni.

Udeleženci pravnega posla lahko potrdijo listino o pravnem poslu pri notarju. Tako potrjena listina o pravnem poslu ima lastnost notarskega zapisa in je pod pogoji, določenimi v 4. členu tega zakona, neposredno izvršljiva. Listino, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in listino, na podlagi katere se pridobi lastninska ali kakšna druga stvarna pravica na nepremičnini, sme notar potrditi samo, če listino sestavi notar ali odvetnik. Sestavljavec listine iz prejšnjega odstavka mora listino podpisati in žigosati s svojim žigom. Notar mora listino iz prejšnjega odstavka potrditi, kolikor ni zadržkov po 23., 24.a členu in če je ravnal v skladu z 42. členom tega zakona.

Če zasebna listina iz 49. člena tega zakona po zunanji obliki ustreza predpisom o notarski listini (31. do 35. člen) in po vsebini določbam 2., 4. in 6. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, jo notar potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ki vsebuje navedbe iz 1., 3. in 5. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, navedbo o pozivu iz drugega odstavka 43. člena tega zakona, opozorilo iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona, opozorila strankam, če so potrebna v skladu z 42. členom tega zakona, ter njihove izjave v zvezi z opozorili. Zasebna listina se pripoji notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. Pri potrjevanju zasebne listine po prejšnjem odstavku se uporablja četrti in peti odstavek 43. člena tega zakona. Notarski zapis in pripojeno zasebno listino podpišejo osebe iz 2. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona in notar, ki na notarski zapis odtisne svoj žig ali pečat.

Pri sestavljanju notarskih zapisov morata sodelovati dve zapisni priči: 1. če se sklepajo pravni posli iz 3. točke 47. člena tega zakona, darilna pogodba za primer smrti ali sestavlja oporoka; 2. če kateri od udeležencev pravnega posla ne obvlada uradnega jezika; 3. če je kateri od udeležencev pravnega posla slep, gluh, nem ali gluhonem; 4. če je kateri od udeležencev nepismen oziroma če ne obvlada pisave, v kateri je sestavljena listina. V ostalih primerih presodi notar oziroma udeleženci, ali je pri sestavljanju notarskega zapisa potrebno tudi sodelovanje prič. Namesto zapisnih prič sme sodelovati pri sestavljanju zapisa drugi notar.

Zapisne priče so lahko osebe, ki so polnoletne, pismene in ki obvladajo uradni jezik. Če zapisna priča notarju ni osebno znana, mora ugotoviti njeno istovetnost na način, določen v drugem in tretjem odstavku 39. člena tega zakona.

Kot zapisne priče ne smejo sodelovati osebe: 1. ki so po procesnih zakonih odvezane dolžnosti pričevanja; 2. ki so pri notarju v delovnem razmerju; 3. ki imajo iz pravnega posla, o katerem se sestavlja notarski zapis, kakršnekoli pravice oziroma koristi; 4. ki so z udeležencem pravnega posla ali z osebami, za katere izhaja iz notarskega zapisa kakšna pravica, ali z notarjem, ki sestavlja listino, v razmerju, navedenem v prvem odstavku 22. člena tega zakona.

Če zakon ne določa drugače, morajo biti zapisne priče oziroma drugi notar navzoče najkasneje takrat, ko notar bere udeležencem vsebino notarskega zapisa in ko ga le-ti podpisujejo. Če udeleženci pravnega posla izrecno zahtevajo in če zapisni priči nista potrebni iz razlogov po 2. oziroma 3. točki prvega odstavka 51. člena tega zakona, se smeta zapisni priči odstraniti za čas, ko se notarski zapis bere; v tem primeru morajo udeleženci podpisati notarski zapis vpričo zapisnih prič in izrecno izjaviti, da jim je njegova vsebina v celoti znana in da se ujema z njihovo voljo. Vse to je treba v notarskem zapisu posebej navesti.

Če kateri od udeležencev ne obvlada uradnega jezika (2. točka prvega odstavka 51. člena) ali če tako zahteva stranka (četrti odstavek 13. člena), mora pri sestavi notarskega zapisa sodelovati tudi sodni tolmač. Tolmač je lahko tudi oseba, zaposlena pri notarju, če ima sicer vse lastnosti zapisne priče. Tolmač ni potreben, če notar in zapisni priči oziroma drugi notar obvladajo jezik udeleženca iz 2. točke prvega odstavka 51. člena tega zakona. Sodelovanje tolmača mora biti v notarskem zapisu izrecno navedeno.

Določbe prvega, drugega in četrtega odstavka prejšnjega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar v primeru obveznega sodelovanja zapisnih prič (prvi odstavek 51. člena) udeleženci izrecno želijo, da sodeluje zapisna priča, ki ne obvlada uradnega jezika oziroma jezika udeleženca (2. točka prvega odstavka 51. člena).

Če zakon ne določa drugače, hrani notarske zapise notar, ki jih je sestavil, udeležencem pa se izdajajo odpravki.

Razen v primerih, določenih v tem zakonu, sme notar izročiti izvirnik notarskega zapisa samo sodišču ali Notarski zbornici Slovenije in sicer le na podlagi pisne odredbe oziroma naloga ter proti pisnemu potrdilu o prejemu. Izročitev po določbi prejšnjega odstavka je lahko samo začasna. Na mesto izročene listine vloži notar uradni zaznamek o predmetu, udeležencih, datumu sestave in poslovni številki notarskega zapisa ter o datumu, ko je bil zapis poslan oziroma izročen. Uradnemu zaznamku pripoji odredbo oziroma nalog, na podlagi katerega je bil zapis izročen, ter potrdilo o prejemu. Če nastane potreba izročiti odpravek notarskega zapisa, mora organ, pri katerem se zapis začasno nahaja, brez odlašanja omogočiti notarju, da odpravek izdela.

Določbe 57. in 58. člena tega zakona se uporabljajo tudi za druge notarske listine, ki jih je dolžan hraniti notar na podlagi predpisov ali na izrecno zahtevo stranke, navedeno v notarski listini.

Notar je pooblaščen za izdajanje potrdil o dejstvih in zapisnike o izjavah, navedenih v tem oddelku. Ta potrdila in zapisniki imajo pravne učinke javne listine, če so sestavljena po določbah 61. do 70. člena tega zakona. Notar je pristojen za overjanje prepisov in podpisov, kolikor ni z zakonom določena pristojnost državnega organa ali druge uradne osebe.

Notar sme potrditi, da se prepis listine ujema z izvirnikom, če obvlada jezik, v katerem je listina spisana, razen če notar s preslikavo naredi fizično ali elektronsko kopijo listine. Prepis se mora ujemati z listino v vseh njenih pisnih podrobnostih, tudi v pravopisu, ločilih, okrajšavah besed in pisnih napakah. Če so posamezna mesta v listini spremenjena, dopolnjena, izbrisana ali prečrtana, je treba to v potrdilu o overitvi navesti. Prav tako je treba navesti, da je listina raztrgana, poškodovana ali sicer po zunanjem videzu sumljiva. Notar potrdi prepis listine potem, ko ga primerja z izvirnikom in ko ugotovi, da se prepis natančno ujema z njim. Poleg te ugotovitve v potrdilu navede, da gre za prepis listine, ki ga je stranka označila za izvirnik, ali da gre za prepis overjenega oziroma navadnega prepisa listine; na kakšen način in s kakšnim sredstvom je listina spisana; s kakšnimi pečati ter koleki je opremljena; kje se po njegovi vednosti ali po strankinem zatrdilu nahaja izvirnik. Če je na listini kakšna pripomba ali klavzula, se mora tudi ta vnesti v prepis. Če se overja prepis dela listine ali izpisek iz listine, mora biti iz prepisa razvidno, kateri deli izvirnika so ostali neprepisani. Overitve prepisov se ne vpisujejo v notarski vpisnik.

Ob overjanju izpiskov iz družbenih ali poslovnih knjig mora notar primerjati izpisek z zadevnimi postavkami izvirne knjige ter v overitveni klavzuli navesti, da se izpisek natančno ujema z njimi. Overitve izpiskov iz prejšnjega odstavka se ne vpisujejo v notarski vpisnik.

Notar sme overiti skladnost prevoda z izvirnikom samo, če ima status sodnega tolmača po predpisih, ki urejajo imenovanje sodnih tolmačev, za jezik, v katerega je listina prevedena iz uradnega jezika ali obratno. Prevod overi, če ga je opravil sam ali če ga je preizkusil in ga spoznal za pravilnega. Izvirnik in prevod morata biti združena na isti listini; če to ni mogoče, se prevod pripoji izvirniku, kot določa drugi odstavek 35. člena tega zakona. Overitve prevodov se ne vpisujejo v notarski vpisnik.

Notar sme potrditi, da je stranka vpričo njega lastnoročno ali varno elektronsko podpisala listino ali dala nanjo svoj ročni znak, ali da je podpis ali ročni znak, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot svojega. Pri overitvi varnega elektronskega podpisa notar preveri veljavnost kvalificiranega potrdila, kot to določata zakon in notranja pravila overitelja. Overitev se vpiše na izvirno listino v fizični obliki z navedbo, kako je bila ugotovljena istovetnost ter ugotovitvijo, da je podpis ali ročni znak pristen. Overitvena klavzula vsebuje opravilno številko vpisnika ter datum, notarjev podpis in pečat. Overitev se doda k listini v elektronski obliki z navedbo, kako je bila ugotovljena istovetnost ter veljavnost elektronskega podpisa, opravilno številko vpisnika in datumom, in jo notar skupaj z listino varno elektronsko podpiše. Pred overitvijo podpisa lastnika na zasebni listini, s katero se nepremičnina odtuji ali obremeni, je notar dolžan pogodbene stranke, ki so prisotne pri overitvi, opozoriti, da je za vsebino listine notar odgovoren le, če jo sestavi v obliki notarskega zapisa. Ko notar overi podpis na zasebni listini, s katero se nepremičnina odtuji ali obremeni, v njej navede opozorilo iz prejšnjega odstavka. Pri overjanju podpisa se mora notar seznaniti z vsebino listine samo toliko, kolikor je to potrebno, da izpolni rubrike vpisnika o overitvah in potrdilih. Notar ni odgovoren za vsebino listine in ni dolžan ugotavljati, ali stranke smejo skleniti posel, na katerega se listina nanaša. Določbe 23. člena tega zakona se glede overitev podpisov po notarju ne uporabljajo. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa mora notar upoštevati vsebino listine, kolikor predpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev.

Preden notar overi podpis na pooblastilu za sklenitev pravnega posla, katerega predmet je nepremičnina, mora pooblastitelja natančno opozoriti na pravne posledice, ki lahko izhajajo iz takšnega pooblastila. Pooblastilo iz prejšnjega odstavka mora obsegati navedbo pravnih poslov z bistvenimi elementi, navedbo obsega premoženja pooblastitelja, na katero se nanašajo pravni posli, ki jih lahko sklepa pooblaščenec ter navedbo obveznosti pooblaščenca, da bo pooblastitelja predhodno seznanjal s posli, ki jih bo sklepal v okviru pooblastila. Na pooblastilo notar navede opozorilo o pravnih posledicah sklenitve pravnega posla. Če pooblastilo iz prvega odstavka tega člena ni sestavljeno v skladu s prejšnjim odstavkom, notar odkloni overitev podpisa. Notar odkloni overitev podpisa tudi, če ugotovi, da v zvezi s pravnimi posli, navedenimi v pooblastilu, obstaja nasprotje interesov med pooblastiteljem in pooblaščencem.

Če overja podpis zastopnikov državnih organov, oseb, ki izvajajo javna pooblastila, gospodarskih družb in drugih pravnih subjektov, ki se vpisujejo v sodni register, sme notar to potrditi v overitveni klavzuli samo, kadar mu je znano, da je oseba, ki podpisuje, zastopnik te osebe ali če je to poprej ugotovil. Notar lahko overi podpise zakonitih zastopnikov državnih organov, oseb, ki izvajajo javna pooblastila, gospodarskih družb in drugih pravnih subjektov, ki se vpisujejo v sodni register, na podlagi podpisov in odtisov pečatov, ki jih zakoniti zastopniki pri tem uporabljajo. Ti podpisi in odtisi pečatov morajo biti deponirani pri Notarski zbornici Slovenije. Podpisi in odtisi pečatov se deponirajo neposredno pri Notarski zbornici Slovenije ali preko izbranega notarja. Notarska zbornica Slovenije posreduje podpise in odtise pečatov, deponirane v skladu s prejšnjim odstavkom, vsem notarjem na območju Republike Slovenije. Notar lahko overi podpise oseb, pooblaščenih za zastopanje gospodarskih družb, tudi na podlagi pri njem deponiranih podpisov in odtisov pečatov.

Čas, ko je bila listina predložena na vpogled notarju ali vpričo njega tretji osebi, se potrdi na listini z navedbo dneva, meseca in leta ter, na zahtevo stranke, tudi ure. Če stranka zahteva, se mora ugotoviti istovetnost osebe, ki je listino predložila na vpogled, in osebe, kateri je listina predložena. V tem primeru se potrditveni klavzuli dodajo navedbe o načinu ugotovitve osebne istovetnosti iz 39. člena tega zakona.

Notar sme potrditi, da določena oseba živi, če jo pozna osebno ali če je njena istovetnost ugotovljena po določbi 39. člena tega zakona. V izvirniku notarskega potrdila, ki se izroči stranki, mora notar potrditi, da je bila oseba pri njem, ter navesti dan, mesec in leto, na zahtevo stranke pa tudi uro, ko se je to zgodilo, in način ugotovitve istovetnosti osebe, na katero se nanaša potrdilo.

Na zahtevo stranke sme notar potrditi tudi druga dejstva, kot so: seznanitev druge stranke z opominom, z odpovedjo, s ponudbo ali z drugo izjavo, ki jo daje stranka z namenom doseči kakšen pravni učinek, seznanitev s ponudbo plačila, prevzemom ali izročitvijo listine ali drugih stvari, dejstva v zvezi z dražbo, žrebanjem ter stanji, za katera je izvedel notar sam ali s pomočjo strokovnjakov. V izvirniku notarskega potrdila iz prejšnjega odstavka notar navede kraj in čas, v katerem se je zgodilo ali ugotovilo obravnavano dejstvo, osebna imena in naslove strank ter drugih udeležencev in natančen popis tega, kar se je zgodilo vpričo njega, ali dejstva, ki jih je neposredno ugotovil. Vsebino izjav strank, ki jih podajajo z namenom doseči kakšen pravni učinek ter druge izjave strank notar zapiše v obliki notarskega zapisnika, v katerem navede kraj in čas sprejema izjave, osebno ime in naslov stranke ter namen podaje izjave. Zapisnik podpiše stranka, ki je izjavo podala, in notar.

Če je notar poklican, da bi potrdil sklepe organov upravljanja podjetij, zadrug ali drugih pravnih oseb, mora navesti v zapisniku dan in čas seje, opisati potek seje, kolikor je to pomembno za presojo pravilnosti postopkov, ter zapisati sklepe, ki so bili na seji sprejeti. Prav tako mora izpričati druga dejstva, kadar tako zahteva zakon. Zapisnik podpiše tudi oseba, ki je predsedovala seji organa. Na zahtevo kateregakoli udeleženca seje mora notar ugotoviti tudi osebno istovetnost predsedujočega in drugih udeležencev seje ter to navesti v zapisniku.

Proteste menic in čekov izdaja notar po določbah zakona o menici oziroma zakona o čeku.

Notar lahko opravi popis in cenitev zapustnikovega premoženja, če tako odloči zapuščinsko sodišče. Popis in cenitev opravlja notar po določbah zakona o dedovanju. Kadar je potrebno zavarovati zapuščino po določbah zakona o dedovanju, se zapustnikovo premoženje ali njegov del izroči v hrambo notarju, če tako odloči zapuščinsko sodišče.

Odpravke, potrdila, prepise in izpiske izdaja notar oziroma njegov namestnik, pri katerem so listine v hrambi. Če je bil izročen izvirnik notarskega zapisa, se o njem ne sme več izdati odpravek, ampak samo prepis.

Če ni določeno v notarskem zapisu kaj drugega, se sme izdati odpravek notarskega zapisa samo: 1. osebam, ki so sklenile v svojem imenu pravni posel, obsežen v listini; 2. osebam, v katerih imenu je bil ta pravni posel sklenjen; 3. osebam, v katerih korist je bil ta pravni posel sklenjen; 4. pravnim naslednikom oseb iz 1., 2. in 3. točke.

Od izvršljivega notarskega zapisa se sme izdati, razen v primerih, navedenih v naslednjem odstavku, vsaki izmed oseb iz prejšnjega člena samo en odpravek. Ponovni odpravek takega zapisa se lahko izda samo: 1. če pristanejo na to vse osebe iz 1. in 2. točke prejšnjega člena ali njihovi pravni nasledniki; pristanek se zaznamuje v notarskem zapisu, podpisanem od stranke ali s posebno overjeno listino, ki se priloži notarskemu zapisu; 2. če je bil prej izdani odpravek zaradi pomanjkljivosti notarju vrnjen ali če je amortiziran; 3. če sodišče, na katerega območju ima notar sedež, na strankin predlog izda sklep, s katerim dovoli izdajo ponovnega odpravka. Tak sklep izda sodišče, če stranka izkaže za verjetno, da ji je ponovni odpravek potreben. Zoper sklep, s katerim se dovoli izdaja ponovnega odpravka, ni pritožbe.

Od neizvršljivega notarskega zapisa sme notar izdati ponovni odpravek stranki, ki izkaže za verjetno, da ji je ponovni odpravek potreben. Če notar ne ugodi strankini zahtevi, lahko stranka vloži predlog za izdajo ponovnega odpravka pri pristojnem sodišču (3. točka drugega odstavka 74. člena).

Če se izda ponovni odpravek, je treba v overitveni klavzuli označiti, kateri odpravek po vrsti je ta, in razlog, iz katerega je bil ponovni odpravek izdan.

Overjeni in navadni prepisi notarskega zapisa se izdajajo osebam iz 73. člena tega zakona in njihovim zakonitim zastopnikom kadarkoli to zahtevajo, prav tako se jim ob vsakem času dovoli vpogled teh listin, drugim osebam pa samo, če izkažejo pravni interes ali če jim to dovolijo osebe iz 73. člena tega zakona.

Odpravki ali prepisi oporok se smejo izdati, če ni v notarskem zapisu določeno drugače, dokler zapustnik živi, samo njemu samemu ali osebi, ki jo zapustnik pooblasti z overjenim pooblastilom. Po zapustnikovi smrti se smejo taki odpravki ali prepisi izdati po razglasitvi oporoke. Dan razglasitve se zaznamuje na odpravku ali prepisu.

O zapisnikih in vpisih v vpisnik se izdajajo potrdila; kot popolna ali kot izpiski. Za ponovno izdajanje potrdil velja določba 74. člena tega zakona.

Če obsega notarski zapis več samostojnih pravnih poslov, se sme na zahtevo upravičene osebe izdati namesto popolnega odpravka izpisek, ki se nanaša na posamezni pravni posel. Od izvršljivih notarskih zapisov se sme izdati samo popoln odpravek; izpisek ni izvršljiv. V izpisku je treba navesti, kateri deli notarske listine so izpuščeni.

Notarji izdajajo overjene izpiske iz javnih knjig glede na vzpostavljeno informacijsko povezavo.

Odpravek in prepis se morata z izvirnikom dobesedno ujemati. Spremembe in dopolnitve, izvršene v izvirniku notarske listine po določbi 34. člena tega zakona, je v odpravku in prepisu dopustno vstaviti v besedilo na mesto, kamor spadajo.

Vsak odpravek se mora overiti. Odpravkom izvršljivih notarskih zapisov se morajo priložiti prepisi prilog tega zapisa. Overitvena klavzula mora obsegati tudi priloge.

Overitvena klavzula se vpiše na koncu odpravka ter mora vsebovati: potrdilo, da se ta odpravek ujema z izvirnikom, označbo iz 76. člena tega zakona, navedbo prilog iz prejšnjega člena, navedbo, za koga je ta odpravek sestavljen, ter navedbo kraja in časa izdaje odpravka s podpisom in pečatom notarja.

Odpravek notarskega zapisa nima pravnega učinka javne listine, če ni potrjena soglasnost odpravka z izvirnikom ali če ni na njem podpisa in pečata notarja. Posledice ostalih kršitev določb 81. do 83. člena tega zakona za verodostojnost odpravka oceni sodišče.

Ko se izda odpravek, notar zaznamuje na izvirniku ali poli, prišiti k izvirniku, kdaj in komu je bil odpravek izdan. Če se izda ponovni odpravek, navede tudi razlog, iz katerega je bil odpravek ponovno izdan. Odpravek, ki ga je stranka vrnila (2. točka drugega odstavka 74. člena), se priloži izvirniku. Na odpravku se zaznamuje, da je bil vrnjen in da nima pravnega učinka javne listine. Zaznamek podpiše notar.

Osebam, upravičenim zahtevati prepis (77. in 78. člen), se na njihovo zahtevo izda potrdilo, da je pri notarju notarski zapis ali izjava poslednje volje.

Notar je dolžan prevzeti v hrambo listine vsake vrste. Ob prevzemu listine sestavi notar zapisnik, ki mora vsebovati kraj in čas prevzema, priimek in ime, poklic in prebivališče tistega, ki je listino predal (deponenta), označbo listine, v kakšen namen je bila položena in komu naj se izroči, podpis deponenta ter podpis in uradni pečat notarja. Listina se lahko pošlje notarju s pismom, ki nadomešča zapisnik. Notar izda stranki o prevzemu listine potrdilo. Notar ugotovi istovetnost osebe, kateri izroči prevzeto listino, v skladu z 39. členom tega zakona. Prejemnik potrdi prejem listine na zapisniku o prevzemu.

Gotovino, menice, čeke in druge vrednostne papirje je notar dolžan prevzeti samo, če so mu ob sestavljanju notarskega zapisa predani z namenom, da jih izroči določeni osebi ali državnemu organu. Če ni prevzem zaznamovan v notarskem zapisu, se ob prevzemu sestavi zapisnik, ki mora vsebovati številko v knjigi pologov, kraj in čas prevzema, natančen opis in vrednost prevzetih stvari, ime, priimek ter naslov deponenta in njegovo izjavo, kako ravnati s prevzetimi stvarmi. Gotovina in vrednostni papirji se lahko notarju pošljejo s pismom, ki nadomešča zapisnik. Notar izda stranki o prevzemu potrdilo.

Prevzeti denar in vrednostne papirje hrani notar v posebnem ovoju, na katerem zapiše predmet in strankino ime. Prevzeti denar in vrednostne papirje mora notar nemudoma izročiti osebi, ki so ji namenjeni, ob poprejšnji ugotovitvi istovetnosti prejemnika (39. člen). Prejemnik potrdi prejem na zapisniku o prevzemu ali v knjigi pologov.

Če notar ne more izvršiti predaje v določenem roku, če rok ni določen pa v štirinajstih dneh od dneva prevzema, mora stranki nemudoma vrniti prevzete stvari, ali jih, če to ni mogoče, predati v hrambo sodišču in o tem obvestiti deponenta.

Položitev pri notarju nima pravnih učinkov sodnega depozita.

Določbe tega oddelka se smiselno uporabljajo tudi za primere, kadar prevzame notar po nalogu sodišča zapuščinske listine, denar, vrednostne papirje ali dragocenosti.

Notar mora listine, ki jih je sestavil sam ali ki jih je prevzel od strank ali ki mu jih je zaupala Notarska zbornica Slovenije, hraniti, urejeno po zaporedju vpisov v poslovne knjige, na varnem mestu v svoji pisarni ali v bančnem sefu, ločeno od drugih spisov. Če sta listino sestavila dva ali več notarjev, jo mora hraniti notar, ki jo je pečatil (drugi odstavek 30. člena).

Ko notar izve, da je oseba, katere oporoka je med njegovimi spisi, umrla ali je proglašena za mrtvo, mora poslati pristojnemu zapuščinskemu sodišču izvirnik oporoke ali notarskega zapisa o položitvi pisne oporoke in o tem napraviti zaznamek v spisu, kjer je bil hranjen izvirnik.

Minister, pristojen za pravosodje, s predpisom natančneje določi vrste vpisnikov in knjig, ki jih mora voditi notar, njihovo vsebino ter način vodenja in overjanja vpisnikov in knjig. Minister, pristojen za pravosodje, predpiše roke hrambe in pogoje ter način uničevanja notarskih zapisov, drugih notarskih spisov ter vpisnikov, knjig in evidenc, ki se vodijo po določbah tega zakona in predpisih iz prejšnjega odstavka.

Ko prejme odločbo iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona, mora notar brez odlašanja izročiti Notarski zbornici Slovenije vse listine, spise, vpisnike in knjige ter druge evidence skupaj z notarskim pečatom in žigom ter denarjem, vrednostnimi papirji in dragocenostmi po stanju, v kakršnem se nahajajo na dan prejema odločbe. Dokumentacijo in predmete iz prejšnjega odstavka (notarski arhiv) zapisniško prevzame tričlanska komisija, ki jo sestavljajo člani organov Notarske zbornice Slovenije. Poleg notarja lahko sodeluje pri prevzemu delavec Notarske zbornice Slovenije, ki ga določi njen predsednik.

Po določbah prejšnjega člena je treba ravnati tudi, ko notar umre. V tem primeru je zavezanec za izročitev notarjev zakonec oziroma osebe, ki so notarjevi zakoniti dediči. Če med osebami iz prejšnjega odstavka ni soglasja o tem, katera bo izročila notarski arhiv, ali če se zavezana oseba izročitvi upira, odredi pristojno zapuščinsko sodišče, kar je treba, da se notarski arhiv zavaruje in da ga Notarska zbornica Slovenije lahko prevzame.

Notarska zbornica Slovenije določi, katere listine, spisi, knjige in predmeti iz notarskega arhiva se zaupajo v hrambo in poslovanje notarju, ki je imenovan na mesto notarja iz prvega odstavka 96. člena oziroma prvega odstavka 97. člena tega zakona, ter katere listine, spisi in druga dokumentacija iz notarskega arhiva se vložijo v arhiv zbornice. Notarska zbornica Slovenije lahko določi, da se notarski arhiv v celoti ali deloma začasno, do zasedbe notarskega mesta iz prejšnjega odstavka, zaupa v hrambo in poslovanje drugemu notarju. Za predajo notarskega arhiva v smislu prvega oziroma drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 96. člena tega zakona.

Glede izdajanja izvirnikov ali odpravkov listin, ki so vložene v arhiv Notarske zbornice Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe IV. poglavja tega zakona, s tem da vlogo poslujočega notarja opravlja predsednik zbornice ali od njega pooblaščeni notar, ki je član organa upravljanja zbornice.

Univerzitetni diplomirani pravnik, ki izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 4. in 7. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, se lahko zaradi pridobitve pogojev za samostojno opravljanje notariata usposablja pri notarju kot notarski kandidat. Notar je dolžan omogočiti notarskemu kandidatu usposabljanje na vseh področjih notarskega poslovanja. Pri notarju je lahko zaposlen in se usposablja en notarski kandidat.

Prosto mesto notarskega kandidata na predlog notarja razpiše Notarska zbornica Slovenije. Rok za prijavo ne sme biti krajši od 15 dni. Poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev iz 100. člena tega zakona je kandidat dolžan prijavi na razpis priložiti svoj življenjepis. Izbiro med prijavljenimi kandidati opravi Notarska zbornica Slovenije v soglasju z notarjem, pri katerem je prosto mesto notarskega kandidata. Notarska zbornica Slovenije imenuje izbranega kandidata za notarskega kandidata in ga vpiše v imenik notarskih kandidatov. Zoper odločbo o imenovanju notarskega kandidata ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Notarski kandidat lahko začne opravljati prakso v notariatu, ko je vpisan v imenik notarskih kandidatov, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije. Pred vpisom v imenik notarski kandidat poda prisego iz drugega odstavka 16. člena tega zakona pred predsednikom Notarske zbornice Slovenije in overi svoj podpis po določbi drugega odstavka 15. člena tega zakona.

Kdor je zaposlen pri notarju v skladu z določbami tega zakona in zakona o pravniškem državnem izpitu in se usposablja za pridobitev pravice opravljati pravniški državni izpit, ima položaj notarskega pripravnika. Notarski pripravnik lahko začne opravljati prakso pri notarju, ko je vpisan v imenik notarskih pripravnikov. O vpisu v imenik iz prejšnjega odstavka odloča Notarska zbornica Slovenije. Zoper odločitev ni pritožbe. Ob vpisu v imenik notarskih pripravnikov izda zbornica notarskemu pripravniku izkaznico.

Notarsko pripravniško prakso zagotavlja Notarska zbornica Slovenije. Čas, ko notarski pripravnik opravlja prakso pri notarju, se všteva v obvezno enoletno prakso, ki je določena kot eden od pogojev za imenovanje za notarja (5. točka prvega odstavka 8. člena).

Notarski pripravnik se izbriše iz imenika notarskih pripravnikov: 1. če izjavi, da ne želi več opravljati prakse pri notarju; 2. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje prakse pri notarju; 3. če brez opravičenega razloga več kot en mesec ne opravlja prakse pri notarju; 4. ko poteče čas, ki je določen za usposabljanje pri notarju; 5. če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati prakso pri notarju. Izbris iz razloga po 5. točki prejšnjega odstavka se opravi na podlagi pravnomočne odločbe disciplinskega organa.

Notarski kandidat sme namesto notarja, pri katerem je zaposlen, opravljati vse posle notarja, ne sme pa sestavljati notarskih zapisov in notarskih zapisnikov iz 69. člena tega zakona. Zapisnike o poslih ter druge listine podpisuje z imenom in dostavkom »notarski kandidat«. Notar na vsaki listini, z izjemo overitev po 61., 62. in 64. členu tega zakona in protestov menice, potrdi s podpisom, da je listino pregledal. Posli notarskega kandidata, opravljeni po določbah prvega in drugega odstavka tega člena, se štejejo za uradno poslovanje notarja, pri katerem je kandidat zaposlen. Notar odgovarja zanje odškodninsko.

Če je notar na dopustu, zdravstveno ali drugače dlje časa zadržan ali če je suspendiran, ga mora nadomeščati v njegovem uradnem poslovanju drugi notar (začasni namestnik). Začasnega namestnika določi notar. Če tega ne stori pred začetkom odsotnosti ali če tega ne more storiti, ga določi predsednik Notarske zbornice Slovenije. Začasni namestnik nadomešča notarja v primeru njegove zadržanosti, daljše od enega delovnega dneva. V primerih iz prvega odstavka tega člena lahko v času, določenem v prejšnjem odstavku, notarja nadomešča notarski kandidat, če izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona (notarski namestnik). Notarskega namestnika določi notar. O vsakem nadomeščanju mora notar obvestiti Notarsko zbornico Slovenije. Če notar iz zdravstvenih ali drugih razlogov ne more obvestiti Notarske zbornice Slovenije o nadomeščanju, notarski namestnik ne sme začeti z nadomeščanjem, dokler nadomeščanja ne odobri predsednik Notarske zbornice Slovenije.

Začasni namestnik vodi notarsko pisarno v imenu in za račun odsotnega notarja, ter uporablja pečat in žig nadomeščenega notarja. Če začasni namestnik in notar medsebojnega razmerja v zvezi z nadomeščanjem ne uredita sporazumno, posreduje pred vložitvijo tožbe predsednik Notarske zbornice Slovenije.

Notarski namestnik, ne glede na prvi odstavek 102. člena tega zakona, opravlja vse posle nadomeščanega notarja s polnim pravnim učinkom kot njegov namestnik, uporablja pa pečat in žig nadomeščanega notarja.

Notarska zbornica Slovenije vodi evidenco odsotnosti notarjev po prvem odstavku 103. člena tega zakona. Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje: – zaporedno številko vpisa, – priimek in ime notarja in sedež notarskega mesta, – čas odsotnosti, – razlog odsotnosti, – priimek in ime namestnika. Podatki iz evidence se hranijo trajno. Če Notarska zbornica Slovenije ugotovi, da je začasni namestnik ali notarski namestnik nadomeščal notarja v nasprotju s 103. členom tega zakona, opravi pregled poslovanja notarja zaradi ugotovitve obsega kršitve in obvesti disciplinskega tožilca o svojih ugotovitvah.

Notarji, imenovani po tem zakonu, se obvezno združujejo v Notarsko zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica). Zbornica je pravna oseba s pooblastili, določenimi z zakonom, in ima pravico uporabljati v pečatu in listinah grb Republike Slovenije. Sedež zbornice je v Ljubljani.

Zbornica skrbi za ugled, verodostojnost in razvoj notariata ter zastopa interese notarjev, notarskih kandidatov in notarskih pripravnikov. Zbornica določa tarifo o nagrajevanju notarjev v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje. Minister, pristojen za pravosodje, lahko zaradi sprememb zahtevnosti posameznih opravil iz delovnega področja notarjev, sprememb predpisov oziroma iz drugih utemeljenih razlogov zbornici predlaga spremembo notarske tarife. Zbornica se mora o predlogu ministra, pristojnega za pravosodje, opredeliti in nanj odgovoriti v 30 dneh. Če zbornica v 30 dneh ne odgovori na predlog, ali se s predlogom ne strinja, v nadaljnjih 30 dneh pa ni doseženo soglasje med zbornico in ministrom, pristojnim za pravosodje, lahko minister, pristojen za pravosodje, predlaga Vladi Republike Slovenije naj določi notarsko tarifo v delu, v katerem je bila predlagana njena sprememba. Zbornica enkrat letno poroča ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, o svojem delovanju in delovanju notarjev. Poročilo iz prejšnjega odstavka mora Notarska zbornica Slovenije predložiti najkasneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. Obseg ter vsebino poročila iz petega odstavka tega člena z navodilom določi minister, pristojen za pravosodje.

Zadeve zbornice opravljajo skupščina zbornice, njen izvršni in nadzorni odbor ter predsednik zbornice. Skupščina zbornice sprejema statut zbornice in druge splošne akte, s katerimi ureja organizacijo in poslovanje zbornice in njenih organov ter zadeve iz njene pristojnosti. Skupščina voli izvršni in nadzorni odbor ter predsednika zbornice. K statutu zbornice ter k njegovim spremembam in dopolnitvam daje soglasje Vlada Republike Slovenije. Pri delu skupščine zbornice sodelujejo notarski kandidati, ki imajo pravico voliti svoje predstavnike v izvršni odbor sorazmerno številu notarskih kandidatov.

Zbornica vodi centralni register oporok. Centralni register oporok se vodi kot informatizirana baza podatkov. Akt, ki ureja način dostopa in upravičence za dostop do centralnega registra oporok izda zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

Centralni register oporok vsebuje podatke o oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o oporokah, ki so shranjene pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo, o sodnih oporokah in oporokah, izročenih v hrambo sodišču na podlagi določil zakona, ki ureja dedovanje. Notar, ki sestavi oporoko v obliki notarskega zapisa ali notar, ki sprejme oporoko v hrambo, posreduje zbornici zahtevo za vpis v centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je sestavil oporoko ali prejel oporoko v hrambo. Sodišče, ki sestavi sodno oporoko ali prejme v hrambo oporoko v skladu z določili zakona, ki ureja dedovanje, posreduje zbornici zahtevo za vpis v centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je bila sestavljena sodna oporoka ali je bila prejeta oporoka v hrambo pri sodišču. Odvetnik, ki sestavi oporoko ali prejme v hrambo oporoko, sestavljeno v skladu z določili zakona, ki ureja dedovanje, posreduje zbornici zahtevo za vpis v centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je bila oporoka sestavljena ali je bila prejeta v hrambo pri odvetniku. Osebe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena v zahtevi za vpis v centralni register oporok navedejo podatke iz 108.c člena tega zakona, s katerimi razpolagajo.

Centralni register oporok vsebuje naslednje podatke: – zaporedna številka in datum vpisa, – ime in priimek oporočitelja (za poročeno žensko tudi dekliški priimek), – EMŠO in kraj rojstva oporočitelja oziroma datum, kraj in država rojstva za opročitelja, ki je tuj državljan, – naslov oporočitelja, – datum, naveden na oporoki, – priimek in ime ter naslov notarja, ki hrani oporoko, oziroma ime in naslov druge osebe ali naziv in naslov organa, ki hrani oporoko, – vrsto oporoke, – vsaka sprememba, preklic ali razveljavitev oporoke, če je narejena v obliki, za katero je vpis v register oporok obvezen po zakonu, – datum vrnitve oporoke oporočitelju, – podatek o smrti oporočitelja ter – podatek o tem, kdo je vpogledal v register.

Dokler je oporočitelj živ, je vpis v register oporok tajen. Podatke iz centralnega registra oporok lahko po smrti oporočitelja dobi sodišče in oseba, ki izkaže za to upravičen interes. Podatki v centralnem registru oporok se hranijo trajno.

Nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata opravlja ministrstvo. V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka ministrstvo lahko: – odredi pregled poslovanja notarja, notarskega namestnika ali začasnega namestnika; – samo opravi pregled poslovanja notarja, notarskega namestnika ali začasnega namestnika; – predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper notarja, notarskega kandidata ali notarskega pripravnika; – opravlja pregled poslovanja zbornice, njenega izvršnega odbora in predsednika ter arhiva; – odreja druge ukrepe, za katere ima pooblastilo v zakonu. Pregled iz druge alinee prejšnjega odstavka opravijo uradniki ministrstva, ki so univerzitetni diplomirani pravniki z opravljenim pravniškim državnim izpitom, pri čemer ti lahko: – pregledajo poslovne listine, evidence, spise in stvari v hrambi; – zahtevajo od notarja vse potrebne podatke o njegovem poslovanju in zaposlenih osebah (osebna imena, izobrazba, delovna doba). O opravljenem pregledu iz prejšnjega odstavka sestavijo uradniki poročilo, katerega izvod se posreduje notarju. Ugotovitve iz poročila se lahko uporabijo za izvrševanje zakonitih pristojnosti ali obveznosti ministrstva.

Nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata v zvezi z zadevami, ki jih notarju zaupa sodišče ali drug državni organ, ima predsednik višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta. Predsednik višjega sodišča lahko: – odredi pregled poslovanja notarja, notarskega namestnika ali začasnega namestnika v zadevah iz prejšnjega odstavka; – predlaga ministrstvu odreditev pregleda celotnega poslovanja notarja, notarskega namestnika oziroma začasnega namestnika; – predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper notarja, notarskega kandidata ali notarskega pripravnika.

Neposredni nadzor nad poslovanjem notarja oziroma začasnega namestnika opravlja zbornica. V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka sme zbornica po vnaprejšnjem obvestilu ali brez njega pregledovati notarske spise, vpisnike in druge evidence, poslovanje z listinami, prevzetimi v hrambo, ter poslovanje s prevzetim tujim denarjem, vrednostnimi papirji in dragocenostmi, ter notarju naložiti, kar je treba, da poslovanje uskladi s predpisi oziroma dokumentacijo spravi v red.

Notar, notarski kandidat in notarski pripravnik so disciplinsko odgovorni, če pri poslovanju kršijo določbe tega zakona oziroma drugih predpisov ali če s katerimkoli svojim ravnanjem krnijo ugled ali verodostojnost notariata.

V disciplinskem postopku proti notarju, notarskemu kandidatu ali notarskemu pripravniku se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi: 1. disciplinski ukrepi za lažje kršitve opravljanja notariata ali prakse: – opomin; – denarna kazen, ki ni manjša od 250 točk in ne večja od 5.000 točk po notarski tarifi; 2. disciplinski ukrepi za hujše kršitve opravljanja notariata ali prakse: – denarna kazen, ki ni manjša od 500 točk in ne večja od 10.000 točk po notarski tarifi; – odvzem pravice opravljati notariat za dobo do pet let oziroma odvzem pravice opravljati prakso za dobo do treh let; – trajen odvzem pravice opravljati notariat.

Vrste disciplinskih kršitev pri opravljanju notariata ali prakse so: 1. Lažje disciplinske kršitve: – neizpolnjevanje dolžnosti strokovnega izobraževanja; – neprimerno ali žaljivo obnašanje pri opravljanju notarskega poklica ali prakse; – opustitev vodenja poslovanja v skladu z določbami pravilnika o poslovanju notarja; – odmera pristojbine za notarsko storitev v nasprotju z veljavno notarsko tarifo; – nevestno opravljanje dolžnosti začasnega namestnika ali notarskega namestnika; – neplačevanje redne članarine in drugih prispevkov Notarski zbornici Slovenije brez opravičenih razlogov; – kršitve zakona o notariatu, ki nimajo škodljivih posledic za stranke ali druge udeležence pravnega posla; – neupravičena odklonitev notarske storitve; šteje se, da je odklonitev neupravičena, če notar storitve ne opravi kljub dokončni odločbi iz 24. člena tega zakona, s katero je odločeno, da odklonitev poslovanja ni utemeljena. 2. Hujše disciplinske kršitve: – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje v zvezi z opravljanjem notariata ali prakse; – pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje na kazen najmanj šestih mesecev zapora; – poslovanje v nasprotju z zakonom o notariatu, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranke ali druge udeležence pravnega posla; – poslovanje v zadevah v katerih nima zakonskih pooblastil; – opustitev dolžnosti, določene v 42. členu tega zakona, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla; – prekršitev dolžnosti varovanja poslovne tajnosti; – opravljanje druge plačane službe ali funkcije poleg notarskega poklica ali opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z opravljanjem notariata; – sestava nične listine; – zastopanje stranke v postopku, v katerem po določbah zakona o notariatu notar ne sme prevzeti zastopanja; – sestavljanje notarskih listin v tujem jeziku, ki ni uradni jezik na območju, kjer ima notar sedež, če nima statusa sodnega tolmača; – overitev prevoda listine brez statusa sodnega tolmača, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranke ali druge udeležence pravnega posla; – poslovanje v nasprotju z določbami pravilnika, ki ureja poslovanje notarja, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla; – neizvršitev odredb sodišča po 12. členu tega zakona, če nastanejo zaradi tega škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla; – neupravičeno zadrževanje denarja in vrednostnih papirjev, ki so bili notarju predani zaradi izročitve določeni osebi ali državnemu organu; – ponavljanje disciplinskih kršitev, za katere mu je že bil pravnomočno izrečen ukrep opomina ali denarne kazni in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno in pošteno opravljal notarskega poklica ali prakse pri notarju; – opustitev obvestila Notarski zbornici Slovenije pred začetkom odsotnosti o vsakem primeru nadomeščanja po notarskem namestniku v skladu s 103. členom tega zakona.

Če se kot disciplinski ukrep izreče denarna kazen, se določi tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 6 mesecev.

Za hujšo disciplinsko kršitev iz prve alinee 113.a člena, storjeno naklepno, in za hujšo disciplinsko kršitev iz druge alinee 113.a člena tega zakona, se mora izreči disciplinski ukrep trajnega odvzema pravice opravljati notariat.

Izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati notariat se lahko odloži za dobo enega leta s pogojem, da obdolženec v tej dobi ne stori dejanja, ki pomeni kršitev dolžnosti pri opravljanju notarskega poklica. Če je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati notariat, se za hujše disciplinske kršitve iz prve in druge alinee 113.a člena tega zakona izvršitev disciplinskega ukrepa ne more odložiti.

Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti pa težo kršitve in njene posledice, stopnjo odgovornosti, prejšnje delo in vedenje obdolženca in morebitni prej izrečeni disciplinski ukrep. Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni se upošteva tudi premoženjsko stanje obdolženca.

Pregon disciplinskih kršitev zastara v treh letih od dneva kršitve. Če je disciplinska kršitev hkrati kaznivo dejanje, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje. Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v dveh letih od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.

Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep odvzema pravice opravljati notariat oziroma prakso, lahko disciplinski organ notarju, notarskemu kandidatu ali notarskemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljati notariat oziroma prakso pri notarju. V primeru iz prejšnjega odstavka lahko notarju, notarskemu kandidatu ali notarskemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljati notariat oziroma prakso pri notarju tudi minister, pristojen za pravosodje. Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka, vendar največ eno leto.

V disciplinskih zadevah zoper notarja, notarskega kandidata in notarskega pripravnika odloča disciplinska komisija, razen v zadevah, v katerih je po določbah tega zakona pristojno odločati disciplinsko sodišče. Pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem zastopa obtožbo disciplinski tožilec, ki ga izvoli skupščina zbornice. Predsednika in člane disciplinskih komisij prve in druge stopnje ter disciplinskega tožilca izvoli skupščina zbornice iz vrst notarjev za čas, ki ga določa statut zbornice. Natančnejše določbe o disciplinskih organih iz prejšnjega odstavka in njihovi sestavi določa statut zbornice.

V disciplinskih zadevah zaradi kršitev, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati notariat oziroma prakso pri notarju, odloča disciplinsko sodišče v senatu, ki ga sestavljata dva notarja, dva sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in univerzitetni diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki ga imenuje minister, pristojen za pravosodje. Predsednik senata je sodnik. Zoper odločitev disciplinskega sodišča iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov. V postopku pred disciplinskim sodiščem se uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku, kolikor ta zakon ne določa drugače.

Sodnika, člana senata disciplinskega sodišča, se določita vnaprej z letnim razporedom dela Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Notarje, člane senata, izvoli skupščina zbornice za čas dveh let. Člani senata disciplinskega sodišča imajo namestnike, ki opravljajo funkcijo članov, kadar je ti zaradi izločitvenih ali drugih opravičenih razlogov ne morejo opravljati. Namestniki se določijo oziroma volijo na enak način kot člani senata. Člani senata iz vrst notarjev in njihovi namestniki ne morejo opravljati nobenih drugih funkcij v organih zbornice.

Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka, če je obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sumiti, da je notar, notarski kandidat oziroma notarski pripravnik kršil določbe tega zakona ali okrnil ugled notariata. Disciplinski tožilec mora v zahtevi za uvedbo postopka opredeliti kršitev ter navesti dejstva in predlagati dokaze, ki naj se izvedejo za njihovo ugotovitev. Na predlog predsednika višjega sodišča ali ministra, pristojnega za pravosodje, je disciplinski tožilec dolžan zahtevati uvedbo disciplinskega postopka pred disciplinskim sodiščem.

Ko disciplinska komisija prve stopnje prejme zahtevo disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, jo pošlje notarju, notarskemu kandidatu oziroma notarskemu pripravniku, zoper katerega je zahteva vložena, da v petnajstih dneh odgovori na navedbe v zahtevi. Po prejemu odgovora na zahtevo oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka predsednik disciplinske komisije po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava.

Disciplinska komisija prve stopnje odloči po opravljeni ustni obravnavi. Ustna obravnava ni javna, razen kadar to notar, notarski kandidat ali notarski pripravnik, zoper katerega teče disciplinski postopek, izrecno zahteva.

Zoper odločbo disciplinske komisije prve stopnje je dovoljena pritožba v roku petnajstih dni. Pritožbo lahko vložita notar, notarski kandidat oziroma notarski pripravnik, ki je v disciplinskem postopku, in disciplinski tožilec. O pritožbi odloča disciplinska komisija druge stopnje brez ustne obravnave.

Podrobnejše določbe o postopku pred disciplinsko komisijo ureja statut zbornice. Odločbe disciplinskih organov so izvršljive. Sredstva od vplačanih denarnih kazni se uporabljajo za namene, določene s statutom zbornice.

Notarju, ki je izvoljen ali imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, v času opravljanja te funkcije opravljanje notariata miruje. Opravljanje notariata miruje tudi notarju, ki mu je bila izrečena kazen zapora v trajanju do šest mesecev, ter notarju, ki mu je bila izrečena začasna prepoved opravljati notariat (prvi odstavek 115. člena), za čas, dokler ti ukrepi trajajo. V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena določi začasnega namestnika v smislu 103. člena tega zakona predsednik zbornice. Začasni namestnik iz prejšnjega odstavka vodi poslovanje in podpisuje listine v svojem imenu in za svoj račun. Zakon o notariatu – ZN (Uradni list RS, št. 13/94) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Minister, pristojen za pravosodje, določi število in sedeže notarskih mest ter razpiše najmanj trideset prostih notarskih mest najkasneje tri mesece po uveljavitvi tega zakona. Prvih trideset notarjev imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za pravosodje. Preden minister, pristojen za pravosodje, poda takšen predlog, pridobi mnenje tričlanske komisije, v katero imenujejo ministrstvo, pristojno za pravosodje, Vrhovno sodišče Republike Slovenije in Odvetniška zbornica Slovenije vsak po enega člana.

Dokler ne bodo podane možnosti za izpolnjevanje pogoja o dveletnem pravniškem delu pri notarju (5. točka prvega odstavka 8. člena), se lahko imenuje za notarja tudi oseba, ki tega pogoja ne izpolnjuje. Določba prejšnjega odstavka se uporablja do 31. decembra 1997. Do uveljavitve zakona, ki bo urejal enotno usposabljanje diplomiranih pravnikov in pravniški državni izpit, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, kdor ima opravljen pravosodni izpit ali drug izpit, ki je po zakonu izenačen s pravosodnim izpitom.

Notarska zbornica Slovenije se konstituira in začne veljavno delovati potem, ko je po tem zakonu imenovanih prvih trideset notarjev. Prvo sejo skupščine zbornice skliče najstarejši izmed notarjev iz prejšnjega odstavka. Odločitve oziroma dejanja iz pristojnosti zbornice po drugem odstavku 14. člena, drugem odstavku 15. člena in prvem odstavku 17. člena ter drugem odstavku 107. člena tega zakona opravlja do konstituiranja organov zbornice minister, pristojen za pravosodje. Začasno tarifo o nagrajevanju notarjev predpiše minister, pristojen za pravosodje, najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Do uveljavitve zakona, ki bo urejal organizacijo sodišč, se šteje, da ima položaj, ki ga ima po tem zakonu okrožno sodišče, temeljno sodišče, položaj, ki ga ima po tem zakonu okrajno sodišče, pa enota temeljnega sodišča.

Določbe 47. člena in 60. do 71. člena tega zakona se uporabljajo od 1. junija 1995. 1. junija 1995 prenehajo veljati: – drugi in tretji odstavek 107. člena, četrti in peti odstavek 117. člena, tretji in četrti odstavek 137. člena zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78); – drugi stavek drugega odstavka 58. člena in drugi odstavek 62. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in 1/89); – prvi in drugi odstavek 2. člena in 17. člen zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov (Uradni list SRS, št. 29/72). 1. junija 1995 se preneha uporabljati 69. člen zakona o menici (Uradni list FLRJ, št. 104/46 in Uradni list SFRJ, št. 16/65, 54/70 in 57/89).

Za dokončanje zadev, ki so do 31. maja 1995 predložene pristojnim sodiščem oziroma upravnim organom, so pristojni ti organi.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembi Zakona o notariatu – ZN-A (Uradni list RS, št. 48/94) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah Zakona o notariatu – ZN-B (Uradni list RS, št. 82/94) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu – ZN-C (Uradni list RS, št. 73/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Notarska zbornica Slovenije vzpostavi centralni register oporok kot informatizirano bazo podatkov v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona. Notarska zbornica Slovenije objavi sklep o vzpostavitvi centralnega registra oporok v Uradnem listu Republike Slovenije. Sodišča, notarji in odvetniki posredujejo Notarski zbornici Slovenije podatke o oporokah, ki se v skladu s tem zakonom vpisujejo v centralni register oporok, s katerimi razpolagajo v enem mesecu od uveljavitve sklepa iz prejšnjega odstavka. Z dnem, ko začne veljati sklep o vzpostavitvi registra iz drugega odstavka tega člena neha veljati 161. člen Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, ter Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-A, 117/2000 – odločba US, 67/01 in 83/01-OZ).

Notarska zbornica Slovenije vzpostavi evidenco iz 105.a člena zakona v tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona.

Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonski predpis iz sedmega odstavka 107. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

9. točka prvega in šesta alinea drugega odstavka 19. člena zakona se pričneta uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona. Tretji odstavek 100. člena zakona, ki se nanaša na omejitev števila notarskih kandidatov se prične uporabljati dve leti po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se prenehajo uporabljati določbe 36., 38., 39., 40., 41., 42. in 43. člena Statuta Notarske zbornice Slovenije. Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati 52. člen Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000, 30/01 – ZODPM-C in 25/04) v delu, ki se nanaša na notarske overitve.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.