Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notariatu (ZN-C)

V Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94, 48/94, 82/94, 41/95 – odločba US in 83/01-OZ) se v drugem odstavku 1. člena za besedo »notarji« doda besedilo »in notarke (v nadaljnjem besedilu: notarji).« Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Notarji opravljajo svojo poklicno dejavnost osebno, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V 4. členu se besedilo »storiti ali dopustiti« nadomesti z besedilom »dati, storiti, opustiti ali trpeti«.

V prvem odstavku 8. člena se v 3. in 5. točki pred besedo »diplomirani« doda beseda »univerzitetni«, v 5. točki se besedilo »dve leti« nadomesti z besedilom »eno leto«, beseda »javnem« se nadomesti z besedo »državnem«, za 8. točko pa se doda nova 9. točka, ki se glasi: »9. da še ni dopolnil 64 let.« V tretjem odstavku se beseda »javnega« nadomesti z besedo »državnega«. V četrtem odstavku se za besedo »področju« doda besedilo »ali funkcijo državnega pravobranilca«.

10. člen se spremeni tako, da se glasi: Notarja imenuje na prosto notarsko mesto minister, pristojen za pravosodje. Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije o prijavljenih kandidatih. Razpis prostega notarskega mesta objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v Uradnem listu Republike Slovenije. Vloge za imenovanje na razpisano prosto notarsko mesto se vložijo pri ministrstvu. Z nepopolnimi in prepozno vloženimi prijavami se ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, ministrstvo zavrne po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Minister, pristojen za pravosodje, lahko imenuje notarja na prosto mesto v drugem kraju brez razpisa. Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije. Zoper odločbo o imenovanju notarja ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Postopek imenovanja na prosto notarsko mesto se prekine do pravnomočnosti sodne odločbe.«.

Za 10. členom se doda nov 10.a člen, ki se glasi: Minister, pristojen za pravosodje, opravi izbiro izmed kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje, upoštevajoč zlasti naslednja merila: – dosedanje strokovno delo ter – dodatno strokovno usposobljenost in dodatna znanja.«.

V prvem odstavku 11. člena se v prvem stavku za besedo »ministrstvo« črta vejica in besedilo »pristojno za pravosodje,«. V drugem stavku se za besedo »se« doda besedilo »glede na obseg notarskega poslovanja,« beseda »trideset« pa nadomesti z besedo »dvajset ». Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Število in sedeži notarskih mest iz prejšnjega odstavka se določijo na podlagi meril, ki jih določi ministrstvo.«.

V drugem odstavku 12. člena se pika nadomesti s podpičjem in doda besedilo »če je teh več, pa po času naloga sodišča, upoštevaje abecedni red priimkov notarjev.«. Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Notarske zapise pravnih poslov, sklenjenih za zavarovanje denarnih terjatev z zastavno pravico na nepremičninah, sestavi notar, ki ima sedež notarske pisarne na območju okrajnega sodišča, ki je pristojno za vpis zastavne pravice v zemljiško knjigo. Če je predmet obremenitve z zastavno pravico več nepremičnin, ki so vpisane v zemljiških knjigah večih sodišč, je pristojen notar s sedežem pisarne na območju tistega okrajnega sodišča, pri katerem je zemljiška knjiga, v katero je vpisana glavna nepremičnina. Pogoj iz tega odstavka izpolnjuje tudi notar, ki mu je v skladu z drugim odstavkom 20. člena tega zakona dovoljeno opravljanje poslovanja zunaj sedeža notarske pisarne. Če notar zaradi omejitve poslovanja iz 22. člena tega zakona v posamezni zadevi ne sme poslovati, je za sestavo notarskega zapisa iz prejšnjega odstavka tega člena pristojen notar, ki ga določi predsednik Notarske zbornice Slovenije.«.

V drugem odstavku 14. člena se za besedo »ministrstvom« črta vejica in besedilo »pristojnim za pravosodje,«.

V prvem odstavku 19. člena se v 8. točki na koncu pika nadomesti s podpičjem in doda nova 9. točka, ki se glasi: »9. z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starosti.«. V drugem odstavku se v četrti alinei črta beseda »in«, v peti alinei pa se pika spremeni v vejico in se doda nova šesta alinea, ki se glasi: »– 9. točke prejšnjega odstavka z dnem upokojitve oziroma z iztekom leta, v katerem je notar dopolnil starost 70 let.«. V tretjem odstavku se za številko »6.« doda vejica, beseda »in« se črta, za številko »7.« se doda besedilo »in 9.«, za besedo »ministrstvo« pa se črta vejica in besedilo »pristojno za pravosodje,«.

V prvem odstavku 22. člena se besedilo »poslovati v zadevah« nadomesti z besedilom »sestavljati listin«.

V drugem odstavku 23. člena se besedilo »ne more veljavno sklepati pravnega posla« nadomesti z besedilom »ni sposobna skleniti pravnega posla«.

24. člen se spremeni tako, da se glasi: Notar odkloni poslovanje v primerih, ki jih določa ta zakon. O utemeljenosti odklonitve poslovanja na predlog stranke odloči Notarska zbornica Slovenije. Notar mora Notarski zbornici Slovenije na njeno zahtevo posredovati pisno pojasnilo o razlogih za odklonitev poslovanja. Organ Notarske zbornice Slovenije, ki v skladu z njenim statutom odloča o utemeljenosti notarjeve odklonitve poslovanja, mora o tem odločiti v osmih dneh od prejema predloga. Zoper odločbo Notarske zbornice Slovenije ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.«.

Za 24. členom se doda nov 24.a člen, ki se glasi: Če notar pri sestavi listine o pravnem poslu ali pri overitvi podpisa na listini o pravnem poslu ugotovi, da zastopnik ni upravičen za zastopanje stranke pri sklenitvi pravnega posla ali, da so interesi zastopnika v nasprotju z interesi zastopane stranke, mora udeležence notarskega opravila na to opozoriti ter jih poučiti o posledicah tako sklenjenega pravnega posla. Če udeleženci vztrajajo pri zahtevi za sestavo notarske listine, mora notar zahtevi ugoditi ter na listini navesti, s kakšnimi pomanjkljivostmi in pravnimi posledicami je udeležence seznanil. Če udeleženci takšni zaznambi nasprotujejo, mora notar sestavo notarske listine odkloniti.«.

31. člen se spremeni tako, da se glasi: Notarske listine so lahko v fizični ali elektronski obliki. Notarske listine v fizični obliki morajo biti pisane na papir, ki glede formata in kakovosti ustreza standardom, določenim z aktom Notarske zbornice Slovenije. Notarske listine v fizični obliki smejo biti ročno izpisane s trajno obstojnim črnilom ali z napravami za pisanje besedil, ki omogočajo trajno obstojen zapis. Uporaba drugih postopkov zapisovanja je dovoljena le, če zagotavljajo enake značilnosti kot natipkana listina. Notarske listine v elektronski obliki morajo izpolnjevati pogoje za zapis in hrambo podatkov v elektronski obliki glede nespremenljivosti, verodostojnosti in zanesljivosti shranjevanja, ki so določeni z zakonom.«.

V prvem odstavku 32. člena se za besedo »listini« doda besedilo »v fizični obliki«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Če obsega notarska listina v fizični ali elektronski obliki več strani, se morajo te označiti z zaporednimi številkami. Če je vpisana v vpisnik, se notarska listina označi tudi s številko in oznako vpisnika, pod katero je vpisana.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedo »oznake« doda besedilo »v notarski listini v fizični ali elektronski obliki.«

V 33. členu se za besedo »listini« doda besedilo »v fizični obliki«.

V prvem odstavku 34. člena se za besedo »listini« doda besedilo »v fizični obliki«. V drugem odstavku se za besedo »listini« in za besedo »listine« doda besedilo »v fizični obliki«.

Prvi odstavek 35. člena se črta. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane prvi odstavek, se beseda »listina« nadomesti z besedilom »notarska listina v fizični obliki«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se v prvem stavku za besedo »listino« doda besedilo »v fizični obliki«, v drugem stavku pa se za besedo »listine« doda besedilo »v fizični obliki«.

V prvem odstavku 36. člena se za besedo »listine« doda besedilo »v fizični obliki«, za besedo »listino« pa besedilo »v fizični obliki«. V tretjem odstavku se za besedo »listine« doda besedilo »v fizični obliki«.

37. člen se spremeni tako, da se glasi: Notarsko listino v fizični obliki na koncu lastnoročno podpiše notar, ki jo je sestavil, poleg podpisa pa pritisne svoj pečat ali žig. Poleg notarja podpišejo na koncu listino v fizični obliki udeleženci. Priče jo podpišejo, če je njihovo sodelovanje pri sestavi listine po zakonu potrebno. Če udeleženec ne zna ali ne more pisati, mora biti to v listini zapisano. V tem primeru morata pri sestavi listine sodelovati dve pismeni priči ali drugi notar, pred katerimi postavi udeleženec na listino svoj ročni znak, kar potrdita priči oziroma drugi notar s svojim podpisom. Priči iz prejšnjega odstavka izbere udeleženec.«.

V prvem odstavku 38. člena se za besedo »listini« doda besedilo »v fizični obliki«, za besedo »notarja« pa se črta vejica in doda besedilo »oziroma na notarski listini v elektronski obliki ni varnega elektronskega podpisa overjenega s kvalificiranim potrdilom notarja,«.

Za 38. členom se doda nov 38.a člen, ki se glasi: Uporabo notarske listine v elektronski obliki ter standarde, ki jih mora ta izpolnjevati v zvezi z zagotavljanjem enakih lastnosti glede nespremenljivosti, verodostojnosti in zanesljivosti shranjevanja, določi zakon. Notarsko listino v elektronski obliki elektronsko podpišeta notar in udeleženec ter priče, kadar je njihova udeležba potrebna, z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Tako podpisana listina je enakovredna notarski listini z lastnoročnim podpisom in žigom ali pečatom notarja in ima zato enako veljavnost. Notarska zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, in ministrom, pristojnim za informacijsko družbo, izmed overiteljev, ki izdajajo kvalificirana potrdila, določi seznam overiteljev, ki ta potrdila izdajajo notarjem. Overitelji iz seznama vodijo evidenco izdanih kvalificiranih potrdil notarjem ločeno od drugih kvalificiranih potrdil.«.

V 42. členu se besedilo »poučiti stranke o vsebini in posledicah nameravanega pravnega posla ali izjave volje ter jih odvračati od nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav, zaradi katerih bi moglo priti do pravd ali izpodbojnosti« nadomesti z besedilom »strankam na razumljiv način opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla ali izjave volje, ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje. Notar mora stranke opozoriti tudi na morebitne druge okoliščine v zvezi z nameravanim pravnim poslom, če jih pozna, razen podatkov, ki jih je notar v skladu s 25. členom tega zakona dolžan varovati kot tajnost. Stranke mora tudi odvračati od nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav ter jih izrecno opozoriti na možne pravne posledice takšnih izjav«.

V prvem odstavku 43. člena se v 5. točki besedilo »da je bil notarski zapis udeležencem prebran ali da so bile upoštevane formalnosti, ki po določbah tega zakona nadomeščajo branje« nadomesti z besedilom »da je notar udeležencem notarski zapis prebral«, v 6. točki pa se črta besedilo »če je potrebno tudi«. Za prvim odstavkom se dodajo novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: »Notar je dolžan pred sestavo notarskega zapisa stranke pozvati, da predložijo morebitne listine, ki predstavljajo del celovitega pravnega posla ali več pravnih poslov med istimi strankami, ki zasledujejo enak poslovni namen kot pravni posel, ki bi bil zapisan v notarskem zapisu ali so z njim v drugačni pravni povezavi (povezani pravni posli). Če stranke predložijo listine iz prejšnjega odstavka ali če notar na drug način ugotovi, da gre za povezane pravne posle, mora stranke posebej opozoriti na pravne posledice tako povezanih poslov. Prepisi listin iz drugega odstavka tega člena, ki jih predložijo udeleženci pravnega posla ali s katerimi razpolaga notar, se priložijo notarskemu zapisu. Če notar ugotovi, da listine o povezanih pravnih poslih obstajajo, udeleženci pa zavrnejo predložitev teh listin, mora notar sestavo notarskega zapisa odkloniti.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »prvega odstavka tega člena«. Dosedanji tretji odstavek postane sedmi odstavek.

47. člen se spremeni tako, da se glasi: »V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni naslednji pravni posli: 1. pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, 2. pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, 3. sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju, 4. drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.«.

V 49. členu se za prvim odstavkom dodata novi drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »Listino, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in listino, na podlagi katere se pridobi lastninska ali kakšna druga stvarna pravica na nepremičnini, sme notar potrditi samo, če listino sestavi notar ali odvetnik. Sestavljavec listine iz prejšnjega odstavka mora listino podpisati in žigosati s svojim žigom.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane četrti odstavek, se številka »24« nadomesti z besedilom »24.a«, besedilo »ali 42. členu tega zakona« pa se nadomesti z besedilom »in če je ravnal v skladu z 42. členom tega zakona«.

50. člen se spremeni tako, da se glasi: Če zasebna listina iz 49. člena tega zakona po zunanji obliki ustreza predpisom o notarski listini (31. do 35. člen) in po vsebini določbam 2., 4. in 6. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, jo notar potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ki vsebuje navedbe iz 1., 3. in 5. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, navedbo o pozivu iz drugega odstavka 43. člena tega zakona, opozorilo iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona, opozorila strankam, če so potrebna v skladu z 42. členom tega zakona, ter njihove izjave v zvezi z opozorili. Zasebna listina se pripoji notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. Pri potrjevanju zasebne listine po prejšnjem odstavku se uporablja četrti in peti odstavek 43. člena tega zakona. Notarski zapis in pripojeno zasebno listino podpišejo osebe iz 2. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona in notar, ki na notarski zapis odtisne svoj žig ali pečat.«.

Drugi odstavek 57. člena se črta.

V tretjem odstavku 58. člena se beseda »sestavi« nadomesti z besedo »izdela«.

V prvem odstavku 60. člena se za besedo »in« doda besedilo »zapisnike o«. V drugem odstavku se za besedilom »ta potrdila« doda besedilo »in zapisniki«.

V prvem odstavku 61. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen če notar s preslikavo naredi fizično ali elektronsko kopijo listine.«

V prvem odstavku 64. člena se za besedo »lastnoročno« doda besedilo »ali varno elektronsko«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Pri overitvi varnega elektronskega podpisa notar preveri veljavnost kvalificiranega potrdila, kot to določata zakon in notranja pravila overitelja.«. V tretjem odstavku se za besedo »listino« doda besedilo »v fizični obliki«. Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »Overitev se doda k listini v elektronski obliki z navedbo, kako je bila ugotovljena istovetnost ter veljavnost elektronskega podpisa, opravilno številko vpisnika in datumom, in jo notar skupaj z listino varno elektronsko podpiše. Pred overitvijo podpisa lastnika na zasebni listini, s katero se nepremičnina odtuji ali obremeni, je notar dolžan pogodbene stranke, ki so prisotne pri overitvi, opozoriti, da je za vsebino listine notar odgovoren le, če jo sestavi v obliki notarskega zapisa. Ko notar overi podpis na zasebni listini, s katero se nepremičnina odtuji ali obremeni, v njej navede opozorilo iz prejšnjega odstavka.«. Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.

Za 64. členom se doda novi 64.a člen, ki se glasi: Preden notar overi podpis na pooblastilu za sklenitev pravnega posla, katerega predmet je nepremičnina, mora pooblastitelja natančno opozoriti na pravne posledice, ki lahko izhajajo iz takšnega pooblastila. Pooblastilo iz prejšnjega odstavka mora obsegati navedbo pravnih poslov z bistvenimi elementi, navedbo obsega premoženja pooblastitelja, na katero se nanašajo pravni posli, ki jih lahko sklepa pooblaščenec ter navedbo obveznosti pooblaščenca, da bo pooblastitelja predhodno seznanjal s posli, ki jih bo sklepal v okviru pooblastila. Na pooblastilo notar navede opozorilo o pravnih posledicah sklenitve pravnega posla. Če pooblastilo iz prvega odstavka tega člena ni sestavljeno v skladu s prejšnjim odstavkom, notar odkloni overitev podpisa. Notar odkloni overitev podpisa tudi, če ugotovi, da v zvezi s pravnimi posli, navedenimi v pooblastilu, obstaja nasprotje interesov med pooblastiteljem in pooblaščencem.«.

65. člen se spremeni tako, da se glasi: Če overja podpis zastopnikov državnih organov, oseb, ki izvajajo javna pooblastila, gospodarskih družb in drugih pravnih subjektov, ki se vpisujejo v sodni register, sme notar to potrditi v overitveni klavzuli samo, kadar mu je znano, da je oseba, ki podpisuje, zastopnik te osebe ali če je to poprej ugotovil. Notar lahko overi podpise zakonitih zastopnikov državnih organov, oseb, ki izvajajo javna pooblastila, gospodarskih družb in drugih pravnih subjektov, ki se vpisujejo v sodni register, na podlagi podpisov in odtisov pečatov, ki jih zakoniti zastopniki pri tem uporabljajo. Ti podpisi in odtisi pečatov morajo biti deponirani pri Notarski zbornici Slovenije. Podpisi in odtisi pečatov se deponirajo neposredno pri Notarski zbornici Slovenije ali preko izbranega notarja. Notarska zbornica Slovenije posreduje podpise in odtise pečatov, deponirane v skladu s prejšnjim odstavkom, vsem notarjem na območju Republike Slovenije. Notar lahko overi podpise oseb, pooblaščenih za zastopanje gospodarskih družb, tudi na podlagi pri njem deponiranih podpisov in odtisov pečatov.«.

68. člen se spremeni tako, da se glasi: Na zahtevo stranke sme notar potrditi tudi druga dejstva, kot so: seznanitev druge stranke z opominom, z odpovedjo, s ponudbo ali z drugo izjavo, ki jo daje stranka z namenom doseči kakšen pravni učinek, seznanitev s ponudbo plačila, prevzemom ali izročitvijo listine ali drugih stvari, dejstva v zvezi z dražbo, žrebanjem ter stanji, za katera je izvedel notar sam ali s pomočjo strokovnjakov. V izvirniku notarskega potrdila iz prejšnjega odstavka notar navede kraj in čas, v katerem se je zgodilo ali ugotovilo obravnavano dejstvo, osebna imena in naslove strank ter drugih udeležencev in natančen popis tega, kar se je zgodilo vpričo njega, ali dejstva, ki jih je neposredno ugotovil. Vsebino izjav strank, ki jih podajajo z namenom doseči kakšen pravni učinek ter druge izjave strank notar zapiše v obliki notarskega zapisnika, v katerem navede kraj in čas sprejema izjave, osebno ime in naslov stranke ter namen podaje izjave. Zapisnik podpiše stranka, ki je izjavo podala, in notar.«.

Za 80. členom se doda nov 80.a člen, ki se glasi: Notarji izdajajo overjene izpiske iz javnih knjig glede na vzpostavljeno informacijsko povezavo.«.

Za 86. členom se doda nov 86.a člen, ki se glasi: »Potrdilo o izvršljivosti notarskega zapisa

Na zahtevo stranke je notar, ki je sestavil notarski zapis, dolžan na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L št. 12 z dne 16. 1. 2001, v nadaljnjem besedilu: uredba) izdati potrdilo o izvršljivosti tega notarskega zapisa. Potrdilo iz prejšnjega odstavka se izda na standardnem obrazcu iz Priloge VI k uredbi. Notar potrdi izvršljivost pod pogoji iz 4. člena tega zakona in pod pogoji določenimi v drugem do četrtem odstavku 20. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 89/99 – ZPPLPS, 11/01 – ZRacS-1, 75/02, 87/02 – SPZ in 16/04).«.

V VII. poglavju zakona se naslov »NOTARSKI KANDIDATI IN NADOMEŠČANJE NOTARJEV« spremeni tako, da se glasi: »NOTARSKI KANDIDATI, NOTARSKI PRIPRAVNIKI IN NADOMEŠČANJE NOTARJEV«.

V prvem odstavku 100. člena se beseda »Diplomirani« nadomesti z besedilom »Univerzitetni diplomirani«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Pri notarju je lahko zaposlen in se usposablja en notarski kandidat.«.

V 101. členu se pred sedanjim prvim odstavkom dodajo novi prvi, drugi in tretji odstavek, ki se glasijo: »Prosto mesto notarskega kandidata na predlog notarja razpiše Notarska zbornica Slovenije. Rok za prijavo ne sme biti krajši od 15 dni. Poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev iz 100. člena tega zakona je kandidat dolžan prijavi na razpis priložiti svoj življenjepis. Izbiro med prijavljenimi kandidati opravi Notarska zbornica Slovenije v soglasju z notarjem, pri katerem je prosto mesto notarskega kandidata. Notarska zbornica Slovenije imenuje izbranega kandidata za notarskega kandidata in ga vpiše v imenik notarskih kandidatov. Zoper odločbo o imenovanju notarskega kandidata ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.«. V dosedanjem prvem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »na predlog notarja« črta. Dosedanji drugi odstavek postane peti odstavek.

Za 101. členom se dodajo novi 101.a, 101.b in 101.c člen, ki se glasijo: Kdor je zaposlen pri notarju v skladu z določbami tega zakona in zakona o pravniškem državnem izpitu in se usposablja za pridobitev pravice opravljati pravniški državni izpit, ima položaj notarskega pripravnika. Notarski pripravnik lahko začne opravljati prakso pri notarju, ko je vpisan v imenik notarskih pripravnikov. O vpisu v imenik iz prejšnjega odstavka odloča Notarska zbornica Slovenije. Zoper odločitev ni pritožbe. Ob vpisu v imenik notarskih pripravnikov izda zbornica notarskemu pripravniku izkaznico.

Notarsko pripravniško prakso zagotavlja Notarska zbornica Slovenije. Čas, ko notarski pripravnik opravlja prakso pri notarju, se všteva v obvezno enoletno prakso, ki je določena kot eden od pogojev za imenovanje za notarja (5. točka prvega odstavka 8. člena).

Notarski pripravnik se izbriše iz imenika notarskih pripravnikov: 1. če izjavi, da ne želi več opravljati prakse pri notarju; 2. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje prakse pri notarju; 3. če brez opravičenega razloga več kot en mesec ne opravlja prakse pri notarju; 4. ko poteče čas, ki je določen za usposabljanje pri notarju; 5. če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati prakso pri notarju. Izbris iz razloga po 5. točki prejšnjega odstavka se opravi na podlagi pravnomočne odločbe disciplinskega organa.«.

V prvem odstavku 102. člena se za besedo »zapisov« doda besedilo »in notarskih zapisnikov iz 69. člena tega zakona«. V drugem odstavku se za besedo »listini« doda vejica in besedilo »z izjemo overitev po 61., 62. in 64. členu tega zakona in protestov menice«. V tretjem odstavku se za besedo »odškodninsko« črtata besedi »in disciplinsko«.

V drugem odstavku 103. člena se beseda »Namestnika« nadomesti z besedilom »Začasnega namestnika«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Začasni namestnik nadomešča notarja v primeru njegove zadržanosti, daljše od enega delovnega dneva.«. Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »V primerih iz prvega odstavka tega člena lahko v času, določenem v prejšnjem odstavku, notarja nadomešča notarski kandidat, če izpolnjuje pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona (notarski namestnik). Notarskega namestnika določi notar.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »O vsakem nadomeščanju mora notar obvestiti Notarsko zbornico Slovenije. Če notar iz zdravstvenih ali drugih razlogov ne more obvestiti Notarske zbornice Slovenije o nadomeščanju, notarski namestnik ne sme začeti z nadomeščanjem, dokler nadomeščanja ne odobri predsednik Notarske zbornice Slovenije.«.

V prvem odstavku 104. člena se beseda »Namestnik« nadomesti z besedilom »Začasni namestnik«, na koncu stavka pa pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ter uporablja pečat in žig nadomeščenega notarja«. V drugem odstavku se za besedo »Če« doda beseda »začasni«.

V 105. členu se beseda »Namestnik« nadomesti z besedilom »Notarski namestnik«, za tem besedilom pa se doda vejica in besedilo »ne glede na prvi odstavek 102. člena tega zakona,«.

Za 105. členom se doda nov 105.a člen, ki se glasi: Notarska zbornica Slovenije vodi evidenco odsotnosti notarjev po prvem odstavku 103. člena tega zakona. Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje: – zaporedno številko vpisa, – priimek in ime notarja in sedež notarskega mesta, – čas odsotnosti, – razlog odsotnosti, – priimek in ime namestnika. Podatki iz evidence se hranijo trajno. Če Notarska zbornica Slovenije ugotovi, da je začasni namestnik ali notarski namestnik nadomeščal notarja v nasprotju s 103. členom tega zakona, opravi pregled poslovanja notarja zaradi ugotovitve obsega kršitve in obvesti disciplinskega tožilca o svojih ugotovitvah.«.

V prvem odstavku 107. člena se za besedo »notarjev« beseda »in« nadomesti z vejico, za besedo »kandidatov« pa doda besedilo »in notarskih pripravnikov.«. Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti in peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo: »Minister, pristojen za pravosodje lahko zaradi sprememb zahtevnosti posameznih opravil iz delovnega področja notarjev, sprememb predpisov oziroma iz drugih utemeljenih razlogov zbornici predlaga spremembo notarske tarife. Zbornica se mora o predlogu ministra, pristojnega za pravosodje, opredeliti in nanj odgovoriti v 30 dneh. Če zbornica v 30 dneh ne odgovori na predlog, ali se s predlogom ne strinja, v nadaljnjih 30 dneh pa ni doseženo soglasje med zbornico in ministrom, pristojnim za pravosodje, lahko minister, pristojen za pravosodje, predlaga Vladi Republike Slovenije naj določi notarsko tarifo v delu, v katerem je bila predlagana njena sprememba. Zbornica enkrat letno poroča ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, o svojem delovanju in delovanju notarjev. Poročilo iz prejšnjega odstavka mora Notarska zbornica Slovenije predložiti najkasneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. Obseg ter vsebino poročila iz petega odstavka tega člena z navodilom določi minister, pristojen za pravosodje.«.

V 108. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »K statutu zbornice ter k njegovim spremembam in dopolnitvam daje soglasje Vlada Republike Slovenije.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

Za 108. členom se doda novo VIII.a poglavje in novi 108.a, 108.b, 108.c in 108.č člen, ki se glasijo:

Zbornica vodi centralni register oporok. Centralni register oporok se vodi kot informatizirana baza podatkov. Akt, ki ureja način dostopa in upravičence za dostop do centralnega registra oporok izda zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

Centralni register oporok vsebuje podatke o oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o oporokah, ki so shranjene pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik ali so mu izročene v hrambo, o sodnih oporokah in oporokah, izročenih v hrambo sodišču na podlagi določil zakona, ki ureja dedovanje. Notar, ki sestavi oporoko v obliki notarskega zapisa ali notar, ki sprejme oporoko v hrambo, posreduje zbornici zahtevo za vpis v centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je sestavil oporoko ali prejel oporoko v hrambo. Sodišče, ki sestavi sodno oporoko ali prejme v hrambo oporoko v skladu z določili zakona, ki ureja dedovanje, posreduje zbornici zahtevo za vpis v centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je bila sestavljena sodna oporoka ali je bila prejeta oporoka v hrambo pri sodišču. Odvetnik, ki sestavi oporoko ali prejme v hrambo oporoko, sestavljeno v skladu z določili zakona, ki ureja dedovanje, posreduje zbornici zahtevo za vpis v centralni register oporok najkasneje v 15 dneh potem, ko je bila oporoka sestavljena ali je bila prejeta v hrambo pri odvetniku. Osebe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena v zahtevi za vpis v centralni register oporok navedejo podatke iz 108.c člena tega zakona, s katerimi razpolagajo.

Centralni register oporok vsebuje naslednje podatke: – zaporedna številka in datum vpisa, – ime in priimek oporočitelja (za poročeno žensko tudi dekliški priimek), – EMŠO in kraj rojstva oporočitelja oziroma datum, kraj in država rojstva za opročitelja, ki je tuj državljan, – naslov oporočitelja, – datum, naveden na oporoki, – priimek in ime ter naslov notarja, ki hrani oporoko, oziroma ime in naslov druge osebe ali naziv in naslov organa, ki hrani oporoko, – vrsto oporoke, – vsaka sprememba, preklic ali razveljavitev oporoke, če je narejena v obliki, za katero je vpis v register oporok obvezen po zakonu, – datum vrnitve oporoke oporočitelju, – podatek o smrti oporočitelja ter – podatek o tem, kdo je vpogledal v register.

Dokler je oporočitelj živ, je vpis v register oporok tajen. Podatke iz centralnega registra oporok lahko po smrti oporočitelja dobi sodišče in oseba, ki izkaže za to upravičen interes. Podatki v centralnem registru oporok se hranijo trajno.«.

V prvem odstavku 109. člena se za besedo »ministrstvo« črta vejica in besedilo »pristojno za pravosodje«. V prvi alinei drugega odstavka se za besedo »notarja« doda vejica in besedilo »notarskega namestnika«. Za prvo alineo se doda nova druga alinea, ki se glasi: »– samo opravi pregled poslovanja notarja, notarskega namestnika ali začasnega namestnika;«. V dosedanji drugi alinei, ki postane tretja alinea, se za besedo »notarja« doda vejica in besedilo »notarskega kandidata ali notarskega pripravnika«. Dosedanji tretja in četrta alinea postaneta četrta in peta alinea. Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Pregled iz druge alinee prejšnjega odstavka opravijo uradniki ministrstva, ki so univerzitetni diplomirani pravniki z opravljenim pravniškim državnim izpitom, pri čemer ti lahko: – pregledajo poslovne listine, evidence, spise in stvari v hrambi; – zahtevajo od notarja vse potrebne podatke o njegovem poslovanju in zaposlenih osebah (osebna imena, izobrazba, delovna doba). O opravljenem pregledu iz prejšnjega odstavka sestavijo uradniki poročilo, katerega izvod se posreduje notarju. Ugotovitve iz poročila se lahko uporabijo za izvrševanje zakonitih pristojnosti ali obveznosti ministrstva.«.

V drugem odstavku 110. člena se v prvi alinei za besedo »notarja« doda vejica in besedilo »notarskega namestnika«, v drugi alinei se za besedo »ministrstvo« črta vejica in besedilo »pristojnemu za pravosodje« ter za besedo »notarja« doda vejica in besedilo »notarskega namestnika«, v tretji alinei pa se za besedo »notarja« doda vejica, besedilo »oziroma začasnega namestnika« pa se nadomesti z besedilom »notarskega kandidata ali notarskega pripravnika«.

Prvi odstavek 112. člena se spremeni tako, da se glasi: »Notar, notarski kandidat in notarski pripravnik so disciplinsko odgovorni, če pri poslovanju kršijo določbe tega zakona oziroma drugih predpisov ali če s katerimkoli svojim ravnanjem krnijo ugled ali verodostojnost notariata.«. Drugi odstavek se črta.

113. člen se spremeni tako, da se glasi: V disciplinskem postopku proti notarju, notarskemu kandidatu ali notarskemu pripravniku se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi: 1. disciplinski ukrepi za lažje kršitve opravljanja notariata ali prakse: – opomin; – denarna kazen, ki ni manjša od 250 točk in ne večja od 5.000 točk po notarski tarifi; 2. disciplinski ukrepi za hujše kršitve opravljanja notariata ali prakse: – denarna kazen, ki ni manjša od 500 točk in ne večja od 10.000 točk po notarski tarifi; – odvzem pravice opravljati notariat za dobo do pet let oziroma odvzem pravice opravljati prakso za dobo do treh let; – trajen odvzem pravice opravljati notariat.«.

Za 113. členom se dodajo novi 113.a, 113.b, 113.c, 113.č, 113.d, 113.e in 113.f členi, ki se glasijo: Vrste disciplinskih kršitev pri opravljanju notariata ali prakse so: 1. Lažje disciplinske kršitve: – neizpolnjevanje dolžnosti strokovnega izobraževanja; – neprimerno ali žaljivo obnašanje pri opravljanju notarskega poklica ali prakse; – opustitev vodenja poslovanja v skladu z določbami pravilnika o poslovanju notarja; – odmera pristojbine za notarsko storitev v nasprotju z veljavno notarsko tarifo; – nevestno opravljanje dolžnosti začasnega namestnika ali notarskega namestnika; – neplačevanje redne članarine in drugih prispevkov Notarski zbornici Slovenije brez opravičenih razlogov; – kršitve zakona o notariatu, ki nimajo škodljivih posledic za stranke ali druge udeležence pravnega posla; – neupravičena odklonitev notarske storitve; šteje se, da je odklonitev neupravičena, če notar storitve ne opravi kljub dokončni odločbi iz 24. člena tega zakona, s katero je odločeno, da odklonitev poslovanja ni utemeljena. 2. Hujše disciplinske kršitve: – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje v zvezi z opravljanjem notariata ali prakse; – pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje na kazen najmanj šestih mesecev zapora; – poslovanje v nasprotju z zakonom o notariatu, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranke ali druge udeležence pravnega posla; – poslovanje v zadevah v katerih nima zakonskih pooblastil; – opustitev dolžnosti, določene v 42. členu tega zakona, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla; – prekršitev dolžnosti varovanja poslovne tajnosti; – opravljanje druge plačane službe ali funkcije poleg notarskega poklica ali opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z opravljanjem notariata; – sestava nične listine; – zastopanje stranke v postopku, v katerem po določbah zakona o notariatu notar ne sme prevzeti zastopanja; – sestavljanje notarskih listin v tujem jeziku, ki ni uradni jezik na območju, kjer ima notar sedež, če nima statusa sodnega tolmača; – overitev prevoda listine brez statusa sodnega tolmača, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranke ali druge udeležence pravnega posla; – poslovanje v nasprotju z določbami pravilnika, ki ureja poslovanje notarja, če zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla; – neizvršitev odredb sodišča po 12. členu tega zakona, če nastanejo zaradi tega škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla; – neupravičeno zadrževanje denarja in vrednostnih papirjev, ki so bili notarju predani zaradi izročitve določeni osebi ali državnemu organu; – ponavljanje disciplinskih kršitev, za katere mu je že bil pravnomočno izrečen ukrep opomina ali denarne kazni in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno in pošteno opravljal notarskega poklica ali prakse pri notarju; – opustitev obvestila Notarski zbornici Slovenije pred začetkom odsotnosti o vsakem primeru nadomeščanja po notarskem namestniku v skladu s 103. členom tega zakona.

Če se kot disciplinski ukrep izreče denarna kazen, se določi tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 6 mesecev.

Za hujšo disciplinsko kršitev iz prve alinee 113.a člena, storjeno naklepno, in za hujšo disciplinsko kršitev iz druge alinee 113.a člena tega zakona, se mora izreči disciplinski ukrep trajnega odvzema pravice opravljati notariat.

Izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati notariat se lahko odloži za dobo enega leta s pogojem, da obdolženec v tej dobi ne stori dejanja, ki pomeni kršitev dolžnosti pri opravljanju notarskega poklica. Če je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati notariat, se za hujše disciplinske kršitve iz prve in druge alinee 113.a člena tega zakona izvršitev disciplinskega ukrepa ne more odložiti.

Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti pa težo kršitve in njene posledice, stopnjo odgovornosti, prejšnje delo in vedenje obdolženca in morebitni prej izrečeni disciplinski ukrep. Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni se upošteva tudi premoženjsko stanje obdolženca.

Pregon disciplinskih kršitev zastara v treh letih od dneva kršitve. Če je disciplinska kršitev hkrati kaznivo dejanje, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje. Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v dveh letih od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.

Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga prijava disciplinske kršitve disciplinskemu tožilcu in vsako opravilo v postopku pred disciplinsko komisijo ali disciplinskim sodiščem. Zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa se pretrga z dejanji, s katerimi se pretrga zastaranje po določbah Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popr., 23/99, 110/02 – ZDT in 40/04). Pregon disciplinske kršitve in izvršitev disciplinskega ukrepa zastarata v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona disciplinske kršitve oziroma za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.«.

114. člen se črta.

V prvem odstavku 115. člena se beseda »ali« nadomesti z vejico, za besedo »kandidatu« pa se doda besedilo »ali notarskemu pripravniku«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »V primeru iz prejšnjega odstavka lahko notarju, notarskemu kandidatu ali notarskemu pripravniku izreče začasno prepoved opravljati notariat oziroma prakso pri notarju tudi minister, pristojen za pravosodje.«. Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka, vendar največ eno leto.«

V prvem odstavku 116. člena se beseda »in« nadomesti z vejico, za besedo »kandidata« pa se doda besedilo »in notarskega pripravnika«.

Prvi odstavek 117. člena se spremeni tako, da se glasi: »V disciplinskih zadevah zaradi kršitev, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati notariat oziroma prakso pri notarju, odloča disciplinsko sodišče v senatu, ki ga sestavljata dva notarja, dva sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in univerzitetni diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki ga imenuje minister, pristojen za pravosodje. Predsednik senata je sodnik.«.

V prvem odstavku 119. člena se beseda »oziroma« nadomesti z vejico, za besedo »kandidat« pa se doda besedilo »oziroma notarski pripravnik«.

V prvem odstavku 120. člena se beseda »oziroma« nadomesti z vejico, za besedo »kandidatu« pa se doda besedilo »oziroma notarskemu pripravniku«.

V drugem odstavku 121. člena se beseda »ali« nadomesti z vejico, za besedo »kandidat« pa se doda besedilo »ali notarski pripravnik«.

V drugem odstavku 122. člena se beseda »oziroma« nadomesti z vejico, za besedo »kandidat« pa se doda besedilo »oziroma notarski pripravnik«.

Notarska zbornica Slovenije vzpostavi centralni register oporok kot informatizirano bazo podatkov v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona. Notarska zbornica Slovenije objavi sklep o vzpostavitvi centralnega registra oporok v Uradnem listu Republike Slovenije. Sodišča, notarji in odvetniki posredujejo Notarski zbornici Slovenije podatke o oporokah, ki se v skladu s tem zakonom vpisujejo v centralni register oporok, s katerimi razpolagajo v enem mesecu od uveljavitve sklepa iz prejšnjega odstavka. Z dnem, ko začne veljati sklep o vzpostavitvi registra iz drugega odstavka tega člena neha veljati 161. člen Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, ter Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-A, 117/2000 – odločba US, 67/01 in 83/01 – OZ).

Notarska zbornica Slovenije vzpostavi evidenco iz 105.a člena zakona v tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona.

Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonski predpis iz sedmega odstavka 107. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

9. točka prvega in šesta alinea drugega odstavka 19. člena zakona se pričneta uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona. Tretji odstavek 100. člena zakona, ki se nanaša na omejitev števila notarskih kandidatov se prične uporabljati dve leti po uveljavitvi tega zakona.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se prenehajo uporabljati določbe 36., 38., 39., 40., 41., 42. in 43. člena Statuta Notarske zbornice Slovenije. Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati 52. člen Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000, 30/01 – ZODPM-C in 25/04) v delu, ki se nanaša na notarske overitve.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 740-01/92-3/29 Ljubljana, dne 17. junija 2004. EPA 1329-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.