1. člen ZJU-A
V petem odstavku 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02) se za besedilom »predstojnika vladne službe« doda besedilo », generalnega sekretarja v ministrstvu, predstojnika organa v sestavi ministrstva«, črta pa se besedilo »v prvih treh mesecih od nastopa funkcije funkcionarja, pristojnega za imenovanje oziroma predlaganje imenovanja.«. Na koncu osmega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Predstojnik lahko v soglasju z uradnikom iz tega odstavka namesto pravice do odpravnine uradniku zagotovi delovno mesto v istem ali drugem organu, na katerem se delo opravlja v nazivu iste stopnje, kot se opravlja delo na položaju, s katerega je bil uradnik razrešen.«.
- VSRS Sodba I Up 410/2007Vrhovno sodišče RS · 2007
Če Ustavno sodišče RS s svojo odločbo ugotovi, da je določena določba zakona v neskladju z Ustavo RS, se ta določba zakona, če Ustavno sodišče ne odloči drugače, uporablja še naprej, le da (kolikor je mogoče) ustavi prijazno. ZJU ne določa „nekrivdnih“ razlogov za razrešitev položajnih uradnikov, zato pravilnosti in zakonitosti take razrešitve po vsebini v upravnem sporu ni mogoče preizkusiti. Ni podana kršitev ZUP, če v obrazložitvi akta o razrešitvi „nekrivdni“ razlog ni naveden, dovolj je, da je odločba oprta na določbo ZJU, ki tako razrešitev ureja. Ne gre za zlorabo določbe zakona, čeprav je ugotovljena njena neustavnost, če je ta določba zakona uporabljena v skladu z njenim namenom. V takem primeru tudi ne gre za poseg v ustavno pravico do človekovega dostojanstva.
- VSRS Sodba I Up 659/2006Vrhovno sodišče RS · 2006
Če Ustavno sodišče RS s svojo odločbo ugotovi, da je določena določba zakona v neskladju z Ustavo, se ta določba uporablja še naprej, dokler ni izrecno razveljavljena oziroma dopolnjena, razen, če ustavno sodišče samo določi način izvajanja te določbe do uskladitve. ZJU ne določa, iz katerih "nekrivdnih" razlogov se lahko razreši položajni uradnik, zato sodišče v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost in pravilnost akta o razrešitvi, ne presoja obstoja "nekrivdnega razloga" in tudi ne primernosti odločitve o razrešitvi. Zato po presoji sodišča z odločbo o razrešitvi, v katere obrazložitvi ni naveden "nekrivdni" razlog za razrešitev, niso kršena pravila postopka v upravnem postopku.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 12. 2007Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 410/2007Vrhovno sodišče RS · 13. 12. 2007
Če Ustavno sodišče RS s svojo odločbo ugotovi, da je določena določba zakona v neskladju z Ustavo RS, se ta določba zakona, če Ustavno sodišče ne odloči drugače, uporablja še naprej, le da (kolikor je mogoče) ustavi prijazno. ZJU ne določa „nekrivdnih“ razlogov za razrešitev položajnih uradnikov, zato pravilnosti in zakonitosti take razrešitve po vsebini v upravnem sporu ni mogoče preizkusiti. Ni podana kršitev ZUP, če v obrazložitvi akta o razrešitvi „nekrivdni“ razlog ni naveden, dovolj je, da je odločba oprta na določbo ZJU, ki tako razrešitev ureja. Ne gre za zlorabo določbe zakona, čeprav je ugotovljena njena neustavnost, če je ta določba zakona uporabljena v skladu z njenim namenom. V takem primeru tudi ne gre za poseg v ustavno pravico do človekovega dostojanstva.
- VSRS Sodba I Up 659/2006Vrhovno sodišče RS · 24. 5. 2006
Če Ustavno sodišče RS s svojo odločbo ugotovi, da je določena določba zakona v neskladju z Ustavo, se ta določba uporablja še naprej, dokler ni izrecno razveljavljena oziroma dopolnjena, razen, če ustavno sodišče samo določi način izvajanja te določbe do uskladitve. ZJU ne določa, iz katerih "nekrivdnih" razlogov se lahko razreši položajni uradnik, zato sodišče v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost in pravilnost akta o razrešitvi, ne presoja obstoja "nekrivdnega razloga" in tudi ne primernosti odločitve o razrešitvi. Zato po presoji sodišča z odločbo o razrešitvi, v katere obrazložitvi ni naveden "nekrivdni" razlog za razrešitev, niso kršena pravila postopka v upravnem postopku.