12. člen MPSKMŽP

1. Sodbe in tudi zamudne sodbe, ki jih izreče pristojno sodišče na podlagi konvencije in postanejo izvršljive v skladu z veljavno zakonodajo tega sodišča, postanejo izvršljive v vsaki od drugih držav članic po končanih uradnih postopkih, zahtevanih v državi, v kateri naj se opravi izvršba. Vsebinsko se zadeva ne presoja ponovno. Te določbe veljajo tudi za sodne poravnave. 2. Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za začasno izvršljive sodbe, dosojena višina odškodnine pa ne sme presegati višine dejanskih stroškov sodnega postopka proti stranki, ki je tožbo izgubila. 3. Terjatve, ki so nastale zaradi prevoza, za katerega veljajo Enotna pravila CIV ali Enotna pravila CIM in jih enemu prevozniku dolguje drug prevoznik, ki ni pod sodno pristojnostjo iste države članice, lahko s sodbo prisodi upniku le sodna oblast države članice, v kateri ima sedež prevoznik, ki je upravičen do plačila zahtevane terjatve. 4. Terjatve, ki so nastale na podlagi pogodb, ki temeljijo na Enotnih pravilih CUV ali Enotnih pravilih CUI, se lahko zasežejo le na podlagi sodbe sodne oblasti države članice, v kateri ima sedež prevoznik, ki je upravičen do plačila zahtevane terjatve. 5. Železniška vozila se lahko zasežejo na območju zunaj območja države članice, v kateri ima imetnik svoj sedež, samo s sodbo sodne oblasti te države. Izraz "imetnik" pomeni osebo, ki kot lastnik ali imetnik razpolagalne pravice stalno gospodarsko uporablja železniško vozilo kot prevozno sredstvo.